Povzetek: Instituta preselitve in premestitve sta bila doslej obrobnega pomena za delovanje Evropske unije, kar je prispevalo k neustreznemu odzivu na množičen pritok beguncev lansko leto. Nenadnost in velikost begunskega vala je povzročila raznovrstne reakcije v Evropi, ki so odsevale nasprotujoče si dojemanje problema in njegovih rešitev. Prepada ni mogoče pojasniti samo z argumentom drugačnega ekonomskega, demografskega in geografskega položaja, kot tudi ne z geostrateško umestitvijo držav znotraj Evrope in v odnosu do tretjih držav. Priča smo najglobljim razlikam glede tega, kako obravnavamo tujca, in izgradnje evropske in nacionalne identitete. Navkljub ostremu nasprotovanju nekaterih držav članic Evropske unije, se bo evropeizacija migracijskih vprašanj nadaljevala v smeri bolj koordiniranega odločanja na naddržavnem nivoju z močnim vplivom držav članic nanj. Ključne besede: preselitev, premestitev, mednarodna zaščita, Evropska unija, Ženevska konvencija, migracijska politika