Povzetek: Avtor analizira razvojno pot ameriškega antitrusta na področju presoje koncentrativnih ravnanj, pri čemer izpostavlja predvsem klasično dihotomijo doktrinarnega pristopa, ki se giblje na osi med skrajno ekonomskim pogledom na eni in vrednostno-demokratičnim pogledom na drugi strani. Prvega v skrajni obliki zaznamuje predvsem slepa zaverovanost v presojo po merilu ekonomske učinkovitosti, drugi, zgodovinsko ustreznejši, temelji na razumevanju širših implikacij kopičenja ekonomske moči, do katere lahko pripeljejo nebrzdani koncentrativni procesi. Avtor tako na podlagi analize judikature in tudi spoznanj temeljnih predstavnikov omenjenih šol ugotavlja, da je treba protitrustovsko pravo tudi na področju koncentracij dojemati kot ustavnopravno materijo, ki naj vzpostavlja razumen in pravičen odnos med močjo kapitala na eni strani in posameznikom na drugi. Ključne besede: konkurenčno pravo, koncentracije, ekonomska učinkovitost, demokratična učinkovitost, korist potrošnikov, akumulacija ekonomske moči