Povzetek: Avtorica je kritična do odločitve Državne revizijske komisije št. 018-132/2014-6. Državna revizijska komisija je odločila, da je naročnik s tem, ko je v javni objavi in razpisni dokumentaciji določil maksimalno dopustno ceno, a obenem ni izkazal, da je cena omejena zaradi njegovih razpoložljivih sredstev ali tržnih razmer, kršil pravila ZJN-2 o nesprejemljivi ponudbi. Avtorica zagovarja nasprotno stališče, da ima določitev maksimalne cene naravo naročnikovega pogoja. Takšen pogoj ni diskriminatoren, je v skladu z naročnikovimi interesi in v ničemer ne nasprotuje pravilom o javnem naročanju. V prispevku je analizirana primerljiva odločitev Sodišča EU T-8/09. Ključne besede: javno naročilo, nepopolna ponudba, nesprejemljiva ponudba, pogoj, maksimalna cena, zadeva T-8/09