Politična (a)moralnost pravnikov se kaže na več načinov, saj so pravniki lahko politiki v zakonodajni ali izvršni oblasti, funkcionarji v pravosodju, uslužbenci v državnih organih in strankah, oportunistični pozerji in lukrativni svetovalci politikom, pasivni tolerantneži pravnih in etičnih zlorab ali osamljeni borci za pravico, ki jih žene civilni pogum. Družbeno breme nosijo tudi odvetniki, notarji, pravniki v gospodarstvu in učitelji prava. Avtor navaja konkretne primere amoralnosti v slovenski politiki, ki so (ne)posredno povezani s pravniki, analizira poglavitne vzroke za družbeno (j)etičnost in predlaga terapijo, katere bistvo je celostna pedagogika.