Zaščita tujih naložb je urejena v mednarodnem pravu in je rezultat potrebe po zaščiti tujega investitorja in njegovega premoženja pred razlastitvijo na ozemlju države gostiteljice. Pravne korenine ima v diplomatski zaščiti, ki se je razvila v mednarodnem pravu z namenom zaščititi pravice tujca v državi kršiteljici s strani države njegovega državljanstva. Danes so pravni odnosi med investitorjem in državo gostiteljico urejeni z bilateralnimi in multilateralnimi mednarodnimi pogodbami, ki predstavljajo najpomembnejši del investicijskega prava, medtem ko je arbitraža najbolj običajno sredstvo za reševanje investicijskih sporov. Slovenija je sklenila znatno število teh pogodb in mora poiskati primerno ravnotežje med položajem države, ki pospešuje investicije svojih državljanov v tujini, in državo gostiteljico.