Sovražna beseda, ki je širši pojem od sovražnega govora, se je še posebej razširila na svetovnem spletu, v klepetalnicah družabnih omrežij ter na novičarskih straneh. Tam je občutka odgovornosti za izrečene besede bistveno manj, klepet je v številnih spletnih skupnostih vse bolj agresiven. Kakšno je varstvo pravic posameznika v takšnih primerih, predvsem zaradi težav, ki jih ima žrtev z identifikacijo tistega, ki žali? Ali je res edini ukrep večji nadzor nad vsebino interneta? Zaradi vse večjih teženj po regulaciji interneta in poskusov ukinitve internetne anonimnosti je na udaru tudi pravica do svobode izražanja.