Ključno vprašanje, ki se trenutno postavlja v praksi in tudi pri delu sodišč, je vprašanje pravne narave kreditnih pogodb, ki po vsebini pomenijo pokrivanje obveznosti iz obstoječih kreditnih pogodb (osnovnih kreditnih razmerij, refinanciranje kreditov); natančneje pa pomenijo spremembe starih kreditnih pogodb v delih, ki se nanašajo na izpolnitveni čas in zavarovanja obveznosti iz osnovnih kreditnih razmerij. Posvetili se bomo predvsem vprašanju, ali takšna sprememba pomeni novacijo, oziroma, ali sklenitev takšnih pogodb pomeni samostojne pravne posle ali le sporazum o stranskih določilih obstoječih kreditnih pogodb.