Članek najprej predstavlja sodbo Sodišča EU v zadevi Leitner (C-168/00), s katero je bila priznana nepremoženjska škoda zaradi izgube dopusta kot posledica kršitve pogodbe o turističnem potovanju. Obravnava posledice sodbe v avstrijskem pravu, od koder je bilo na sodišče EU poslano predhodno vprašanje, ter opiše priznavanje te škode v drugih evropskih državah. Tudi Višje sodišče v Mariboru je nedavno odločalo o podobnem primeru, vendar je priznanje škode zaradi izgube dopusta zavrnilo, saj je menilo, da Obligacijski zakonik takšne vrste nepremoženjske škode ne pozna, zato je ni mogoče prisoditi niti na podlagi skladne razlage. Avtor polemizira s tem stališčem in dokazuje, da krog primerov pravno priznane nepremoženjske škode ni zaprt, zato bi bila razlaga v skladu z direktivo in sodbo možna, za državo pa bila ta možnost uresničitve sodbe bistveno ugodnejša od alternativ. Nepremoženjsko škodo zaradi izgube dopustniškega veselja bi bilo mogoče priznati kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zaradi posega v osebnostne pravice.