Opustitev normodajne aktivnosti, zaradi katere pride do (lahko tudi protiustavnih) pravnih praznin, ne pomeni v vsakem primeru že tudi protipravnega ravnanja iz 26. člena Ustave in s tem enega od temeljev za odškodninsko odgovornost države. Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. Okoliščine spornega primera podpirajo ugotovitev, da opisana opustitev normodajne ureditve odstopa od pričakovane metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.