Zaradi številnih začetih stečajnih postopkov si upniki danes vse bolj prizadevajo najti način, da bi svoje nezavarovane terjatve, še pred pridobitvijo izvršilnega naslova, prisilno zavarovali za primer stečaja dolžnika. Pri tem se praviloma zatekajo k uporabi raznovrstnih predhodnih odredb, zlasti k tistim, s katerimi želijo poseči na nepremično premoženje dolžnika. Kljub akutni potrebi upnikov po učinkovitem pravnem varstvu pa tako novejša pravna teorija kot sodna praksa zavračata možnost, da bi upnik na podlagi predznamovane hipoteke, pridobljene s predhodno odredbo, pridobil ločitveno pravico za primer stečaja dolžnika. Temeljni namen prispevka je zato odgovoriti na vprašanje, zakaj institut predhodne odredbe v obliki predznambe hipoteke po novejši pravni teoriji in sodni praksi za upnika ne more oblikovati ločitvene pravice in kakšni bi lahko bili protiargumenti, s katerimi bi se lahko obstoječi zadržki presegli. Prispevek izhaja iz slovenske pravne ureditve na tem področju in jo primerja z avstrijsko.