Stalno spreminjajoče se poslovno okolje podjetij zaznamujejo vedno glasnejše zahteve po trajnostnih poslovnih praksah, kar je velik izziv za korporacijsko pravo: postavlja se vprašanje, kako oblikovati ustrezno obliko družbe, ki bi podjetjem omogočala tako doseganje dobička kot tudi nefinančnih ciljev oziroma zadovoljevanje interesov deležnikov, ki niso lastniki. Kot ena od mogočih alternativ se je v ZDA leta 2010 pojavila trajnostna družba (angl. Benefit Corporation): članek je namenjen predstavitvi te nove oblike, njenih glavnih potencialnih prednosti in slabosti, ter njeni primerjavi z nekaterimi vidiki obstoječe slovenske korporacijskopravne ureditve. Avtor ugotavlja, da bi trajnostna družba lahko imela številne pozitivne posledice pri zmanjševanju agencijskega konflikta med trajnostno naravnanimi lastniki, deležniki (nelastniki) in menedžerji. Prinesla bi lahko bistveno izboljšanje možnosti za uspešno povezovanje trajnostno naravnanih podjetij s ciljno skupino kupcev in investitorjev ter tudi odigrala pomembno vlogo pri preprečevanju nelojalne konkurence in varstvu potrošnikov pred zlorabami videza trajnostnega poslovanja. Vendarle pa bi uvedba trajnostne družbe, kot je predlagana v (ameriškem) modelnemu zakonu, lahko prinesla povečanje možnosti za zlorabe družbe s strani menedžmenta, ki bi skušal svoje osebne interese dosegati na račun družbe in lastnikov. Zato bi kazalo pred njeno morebitno uvedbo v slovenski pravni red opraviti pravno-ekonomsko analizo rešitev, ki jih ponuja, oziroma v povezavi s posameznimi vprašanji izbrati bolj restriktiven pristop od predlaganega v modelnem zakonu.