Stavbna pravica in zemljiški dolg sta dve novi omejeni stvarni pravici, uvedeni v naš pravni red s sprejetjem Stvarnopravnega zakonika. Ne pravna teorija ne pravna praksa do danes še nista zadovoljivo odgovorili na vprašanje, ali je ob upoštevanju smisla obeh pravnih institutov mogoča ustanovitev zemljiškega dolga na stavbni pravici. Temeljni namen prispevka je zato odgovoriti na vprašanje, ali je ustanovitev zemljiškega dolga na stavbni pravici dopustna. Pri iskanju odgovora avtor podrobneje obravnava naravo stavbne pravice in njene pojavne oblike ter se argumentirano sooča z vsebinskimi razlogi, ki bi lahko takšno konstrukcijo teh dveh pravic preprečevali. Prispevek izhaja iz slovenske pravne ureditve in jo primerja z nemško.