V članku so obravnavane določbe pravnih virov, ki urejajo nedokumentarne pogoje za izplačilo, vključene v dokumentarne akreditive in neodvisne bančne garancije. Predstavljene so tudi težave, ki jih tovrstni pogoji povzročajo v bančni praksi, ter pomembnejše (tuje) sodne odločbe, povezane s predmetno problematiko. Dosedanje odločitve sodišč namreč nasprotujejo rešitvam avtonomnih pravnih virov, ki se nanašajo na nedokumentarne pogoje, zato so v pravni teoriji kritizirane. Predstavljeno je tudi stališče avtorice, ki ga je navezala na slovenski pravni red.