Delničarjeva pravica do obveščenosti je urejena v 305. členu ZGD-1 in jo pravna teorija imenuje individualna korporacijska pravica, in sicer zato, ker je uresničevanje te pravice v izključni pristojnosti delničarja kot njenega nosilca. Delničar svojo pravico uresničuje na skupščini družbe, na kateri želi pridobiti informacije, ki so potrebne za presojo obravnavanih točk dnevnega reda, naloga poslovodstva pa je, da na skupščini na njegova vprašanja odgovori. Predmet delničarjeve pravice so zadeve družbe. V prispevku se posebej obravnava delničarjeva pravica do obveščenosti o internih zadevah družbe v zvezi z organom nadzora v delniški družbi, in sicer na podlagi spoznanj nemškega pravnega prostora. Prikazani so nekateri primeri iz tega pravnega prostora, v katerih je bila delničarjeva pravica do obveščenosti priznana, kot tudi tisti, v katerih ni bila. Če pa delničarju informacije niso dane, torej njegova informacijska zahteva ni bila izpolnjena, lahko zahteva, da se njegovo vprašanje in razlog, zaradi katerih je bilo dajanje informacij zavrnjeno, vključita v zapisnik. Čeprav protokoliranje olajšuje dokazovanje tako delničarju kot družbi, pa vendar ZGD-1 takšne pravice poslovodstvu ne daje.