V tem prispevku avtor obravnava tržne in netržne storitve v kontekstu "novega" koncepta storitev oziroma služb splošnega pomena, ki ga je treba razlikovati od koncepta storitev oziroma služb splošnega gospodarskega pomena. Glavni poudarek je na definiciji netržnih storitev in v tej zvezi na oblastnih dejavnostih in neoblastnih negospodarskih dejavnostih. Problem razmejitve tržnih in netržnih storitev ni le teoretičen, saj je v vsakodnevni praksi pravilna uporaba prava Evropske unije med drugim odvisna od predhodne pravilne razmejitve posameznih konceptov prava Evropske unije. Avtor na podlagi analize relevantne prakse in teorije, ki vključuje njuno kritično ovrednotenje, izpelje nekatera izvirna stališča, ki jih ponudi v obliki sklepnih ugotovitev in tez.