Povzetek: Konkurenčno pravo EU je z vidika pojmovanja sporazuma in usklajenega ravnanja antropocentrično, saj se zahteva skladanje volj, mentalni konsenz, zavest oziroma namen - pojmi, ki so inherentni človeku. Ključno je njuno razmejevanje od vzporednega ravnanja, ki ni prepovedano. Algoritmi, ki jim podjetja vedno bolj poverjajo nalogo določanja cen, še bolj zabrišejo mejo med vzporednim in usklajenim ravnanjem ter pomembno vplivajo na tradicionalne dejavnike dogovarjanja in stabilnosti kartelov. Oblike uporabe cenovnih algoritmov, ki so pomembne za konkurenčno pravo, se razvrščajo v štiri scenarije. Po veljavnem konkurenčnem pravu uporaba cenovnih algoritmov kot orodij predhodnega dogovora med ljudmi ne povzroča težav. Pri uporabi cenovnih algoritmov istega ponudnika se za odgovornost horizontalnih konkurentov za dogovarjanje zvezdaste strukture zahteva vsaj zavedanje možnega protikonkurenčnega ravnanja, odgovarja pa lahko tudi ponudnik teh algoritmov. Scenarija predvidljivega agenta in popolnoma avtonomnega algoritemskega usklajevanja pomenita dovoljeno vzporedno ravnanje, razen v določenih primerih.
Ključne besede: algoritemsko usklajevanje, algoritemska koordinacija, sporazum, usklajeno ravnanje, konkurenčno pravo, antitrust, umetna inteligenca, algoritmi, vzporedno ravnanje
Title: Algorithmic Collusion (Part 2)
Abstract: EU competition law is anthropocentric in terms of the concept of agreements and concerted practices as it requires the concurrence of wills, mental consensus, awareness, or intent - concepts that are inherent to humans. A key aspect is distinguishing these from conscious parallelism, which is not prohibited. Algorithms, increasingly entrusted by companies with the task of setting prices, blur the line between conscious parallelism and concerted practices and significantly impact the traditional factors of collusion and cartel stability. The forms of use of pricing algorithms relevant for competition law are categorised into four scenarios. Under current competition law, the use of pricing algorithms as tools for prior agreements between humans does not pose problems. When using pricing algorithms from the same provider, the liability of horizontal competitors for hub-and-spoke collusion requires at least awareness of possible anti-competitive behaviour, and the provider of these algorithms can also be liable. The scenarios of the predictable agent and fully autonomous algorithmic coordination represent conscious parallelism, except in certain cases.
Keywords: algorithmic collusion, algorithmic coordination, agreement, concerted practice, competition law, antitrust, artificial intelligence, algorithms, conscious parallelism
