Povzetek: Pojav družbenih omrežij je varstvo zasebnosti, ki zajema varstvo osebnih podatkov v nadzorni pristojnosti Informacijskega pooblaščenca ter varstvo širše pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic v pristojnosti sodišč ter temelji na 8. členu EKČP in 7. ter 8. členu Listine EU, postavil pred nove izzive, med katerimi so pravna kategorizacija in narava objav glede na ciljne javnosti ter večplastnost obdelav osebnih podatkov. Zlasti je zapleteno uveljavljanje teh pravic zaradi nejasnih in raznolikih tipov obdelav s strani različnih deležnikov (ponudnikov družbenih omrežij ter drugih subjektov, ki jih uporabljajo v poslovne namene). Izziv so predvsem razmejitve med upravljavci, skupnimi upravljavci in pogodbenimi obdelovalci, ter pravne podlage za nadaljnjo obdelavo. Pri slednjem gre za vprašanja tako vedenjskega oglaševanja in profiliranja kot tudi legitimnosti in zakonitosti poslovnih modelov, ki temeljijo na nadaljnji obdelavi podatkov. Na ravni EU je obravnavi teh izzivov namenjena reforma med seboj prepletajočih se pravnih okvirov regulacije, tj. varstva osebnih podatkov, digitalnih trgov in storitev, upravljanja podatkov, umetne inteligence in svobode medijev. Varstvo zasebnosti in posebej osebnih podatkov doživlja zaradi posebne narave družbenih omrežij nov razcvet. Kot naravno pot razvoja prava varstva podatkov je ob optimistični napovedi mogoče pričakovati moderni tehnologiji prilagojene načine razlage in aplikacije veljavnih pravil zlasti glede pojma osebnih podatkov, pojma anonimizacije, temeljnih načel varstva podatkov iz 5. člena ter pravnih podlag iz 6. in 9. člena Splošne uredbe. Zlasti v luči bliskovitega razvoja sistemov generativne umetne inteligence bo prav od ustreznosti tega odziva odvisno, ali bo ta razvoj človeku prijazen.
