Povzetek: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v juliju 2023 socialnim partnerjem predstavilo dolgo pričakovana Izhodišča za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Po skoraj enem letu, konec aprila 2024, pa je izhodišča za pokojninsko reformo sprejela tudi Vlada Republike Slovenije in s tem dala zeleno luč za začetek pogajanj s socialnimi partnerji in tudi za javno razpravo o tem pomembnem področju. Smo v obdobju, ko je gospodarstvo v dobri kondiciji in posledično tudi pokojninska blagajna, in v takih razmerah je najboljši čas, da se pripravijo spremembe oziroma reforma sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Res smo pričakovali, da se bodo postopki v zvezi z reformo odvijali nekoliko hitreje, a že glede na prve napovedi v juliju 2023 s strani MDDSZ, da naj bi bistvene spremembe začele veljati šele leta 2028 in da ostane potrebna doba za upokojitev 40 let, se je vedelo, da ni potrebne pretirane naglice za sprejetje reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tudi napovedana časovnica za sprejetje, lahko rečemo, ZPIZ-3 se je tako zamaknila. Če se ozremo na preteklih nekaj let, ko se je ZPIZ-2 stalno spreminjal, sedaj smo pri ZPIZ-2N, ni bilo želje in potrebe po kakšnem hitenju. Vprašanje časovnice se je postavljalo le v zvezi z Načrtom za okrevanje in odpornost, v katerega je bila pokojninska reforma vpisana leta 2021, in posledično pogojevanjem črpanja sredstev iz tega naslova, pri čemer mora Slovenija izpolniti dva kriterija: zadostnost pokojnin in vzdržnost sistema. Seveda pa jeseni pričakujemo končno začetek pogajanj med socialnimi partnerji, pri čemer bo po napovedih dovolj časa za razpravo, kar je tudi zelo pomembno, da katerakoli stran pri socialnem dialogu in tudi v javni razpravi ne bo imela občutka, da ni bilo dovolj časa, da se izrazijo vsa relevantna stališča v zvezi z reformo tako pomembnega področja, kot je pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zelo pomembno je tudi, da mora pokojninski sistem, ki ima temelje v zavarovanju, te ohraniti, zato morajo biti pravice odmerjene predvsem oziroma v čim večjem obsegu v odvisnosti od obdobja vključenosti, od predhodnega plačila prispevkov ter njihove višine.
Ključne besede: dostojne pokojnine, vzdržnost sistema, preglednost sistema, upokojitveni pogoji, pokojninska osnova, odmerni odstotek, invalidsko zavarovanje, poklicna rehabilitacija, usklajevanje pokojnin
