Povzetek: Digitalizacija že nekaj časa pomembno spreminja svet dela. Razprave o vprašanjih, koliko delovnih mest bo izginilo zaradi avtomatizacije, kako se bodo spremenili vrsta dela, poklici in zahtevane spretnosti, so zamenjali pomisleki o vplivu umetne inteligence na organizacijo dela in delovna razmerja. Algoritemsko upravljanje postaja osrednja tema v akademskih analizah in širših političnih razpravah, ki se nanašajo na prihodnost dela. Prispevek predstavlja ključne vidike vpliva umetne inteligence na delovna razmerja skozi podrobnejšo analizo algoritemskega upravljanja in njegove umestitve v tradicionalna delovna razmerja. Opravljena je razprava o pravni ureditvi algoritemskega upravljanja, ki mora zagotoviti, da prednosti uporabe novih tehnologij (vključno z umetno inteligenco) vedno znova odtehtajo njene slabosti. Čeprav veljavna zakonodaja ponuja nekatere odgovore, gre za rešitve, ki se osredotočajo zgolj na posamezne vidike oziroma tveganja, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence, ne da bi zagotovile celovit okvir pravne ureditve algoritemskega upravljanja. Prvi poskus takšne ureditve najdemo v predlogu Direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri delu prek spletnih platform. Čeprav se njena veljavnost razteza le na delavce, ki delo opravljajo prek spletnih platform, pa lahko dogovorjeno besedilo (ob upoštevanju kritik) pomeni pomembno vodilo za regulacijo algoritemskega upravljanja v delovnih razmerjih.
Ključne besede: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, digitalizacija, avtomatizacija, organizacija dela
Naročite članek
Elektronski naslov
Sporočilo
S posredovanjem mojih osebnih podatkov soglašam, da se le-ti uporabijo za namen obravnave tega naročila.
