Povzetek: Mednarodna skupnost, zlasti Evropska unija, spodbuja korporativno družbeno odgovornost oziroma odgovorno poslovno ravnanje (upravljanje) predvsem s ciljem udejanjanja trajnostnega razvoja (t. i. zelenega prehoda) in spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu. Korporativna družbena odgovornost se tako s plašnimi koraki, vendar vztrajno prebija tudi v ospredje pravne regulacije. Pravni ukrepi v različnih državah in sektorjih, povezani s tem, so zelo raznovrstni in različni, zato ustvarjajo neenake razmere na trgu EU in globalnem trgu. Vzrok so razlike v ozaveščenosti in odgovornosti korporacij in politiki glede vprašanj trajnostnega razvoja, okoljskih in podnebnih tem ter spoštovanja človekovih pravic, posebej pravic iz dela. Nadvse pomemben za pravno urejenost korporativne družbene odgovornosti je najnovejši predlog Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (Corporate sustainability due diligence directive, CSDDD), ki uvaja dolžnosti trajnostnega skrbnega pregleda gospodarskih družb, tj. dolžnosti gospodarskih družb (tudi iz tretjih držav), da opredelijo dejanske in potencialne negativne vplive poslovanja na okolje in človekove pravice, ter dolžnost njihovega preprečevanja in odprave (tudi v poslovnih verigah). Namen direktive je tudi razširiti dolžno skrbnost direktorjev ob ravnanju v interesu gospodarske družbe tudi na upoštevanje tveganj glede trajnostnega razvoja in človekovih pravic ter v tej zvezi izostriti korporacijsko odškodninsko odgovornost. Pomemben premik, ki ga prinaša predlog direktive, je, da se korporativne družbene odgovornosti loteva s pravnimi orodji, torej s posegom v korporacijsko pravo, zlasti na področje dolžne skrbnosti direktorjev in (odškodninske) odgovornosti gospodarskih družb. Na ravni gospodarskih družb se zavedanje o pomenu učinkov poslovanja gospodarskih družb na okolje in družbo v zadnjem obdobju sicer krepi, vendar prostovoljni pristop h korporativni družbeni odgovornosti brez pravnih sankcij ni prinesel pomembnejših in enakomernih premikov. Usklajen pravni okvir korporativne družbene odgovornosti na ravni EU je nujen, saj bo omogočil večjo pravno varnost in enake konkurenčne pogoje med podjetji ter enotno ureditev odgovornosti gospodarskih družb in poslovodstev za negativne vplive njihove dejavnosti na okolje in za kršitve ekonomskih in socialnih pravic zaposlenih. Boljša ozaveščenost gospodarskih družb in deležnikov o negativnih vplivih gospodarskih družb na okolje in človekove pravice lahko pomembno prispeva k boljšemu obvladovanju tveganj s tega področja. Dolgoročne ključne premike glede spoštovanja zahtev trajnostnega razvoja ter boljše varstvo človekovih pravic in okolja, več trajnostnih naložb in na splošno izboljšanje praks, ki podpirajo trajnost, pa lahko zagotavljajo le zavezujoča in enotna korporacijskopravna pravila glede dolžne skrbnosti poslovodstev in odškodninske odgovornosti gospodarskih družb za trajnostni razvoj.

Ključne besede: skrbni pregled, trajnostni razvoj, zeleni prehod, človekove pravice, dolžna skrbnost, odškodninska odgovornost