Alternativno reševanje sporov v pravu EU in Sveta Evrope
Povzetek: Razvoj postopkov alternativnega reševanja sporov (ARS) v Evropi počasi sledi ZDA. Medtem ko so se v nekaterih državah članicah Evropske unije tovrstni načini reševanja sporov dodobra uveljavili, v drugih niso nikoli zaživeli. Pomembno vlogo pri njihovi promociji imata zato EU ter Svet Evrope, ki državam članicam uvedbo tovrstnih postopkov priporočata oziroma jih k temu zavezujeta. Kljub vsem prizadevanjem pa niti mediacija, ki je najpogosteje uporabljen postopek, v praksi ne dosega želenega obsega. Mediacija naj bi se v EU v povprečju izvedla le v približno 1 odstotku sporov, kar kaže, da ta način reševanja sporov ponuja še precej možnosti za uporabo. Rešitev spora v mediaciji pomeni nižje stroške za stranke, krajši postopek, manjši pripad zadev na sodišče ter večje zadovoljstvo strank s sklenjenim sporazumom. Ker dosedanje spodbude k uporabi ARS ne prinašajo želenega učinka, se kot možen naslednji korak ponuja obvezna mediacija. Toda ali je uvedba obvezne mediacije glede na obstoječo pravno ureditev EU sploh mogoča in ali bi bil takšen korak res zdravilo za (vse) težave pravosodnih sistemov posameznih držav?
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, ARS, Direktiva 2008/52, Evropska unija, mediacija, obvezna mediacija, Svet Evrope
Naročite članek
Elektronski naslov
Sporočilo
S posredovanjem mojih osebnih podatkov soglašam, da se le-ti uporabijo za namen obravnave tega naročila.
