Povzetek: Med tujimi in domačimi javnimi gospodarskimi družbami so zavarovanja D&O dokaj priljubljena oblika zavarovalnega produkta. Z njihovo pomočjo se zagotavlja pravna in ekonomska zaščita članom organov vodenja in nadzora družb ter tudi samim družbam za primere uveljavljanja njihove odškodninske odgovornosti, do katere lahko pride ob kršitvah dolžne skrbnosti ravnanja pri zastopanju ali nadziranju družbe. Kot prednost zavarovanja se navajajo tudi zmožnost družb za pritegnitev kakovostnih vodilnih kadrov in zagotovitev pogojev, da lahko ti učinkoviteje sprejemajo podjetniške rizike, ki so nujni za uspešno poslovanje. Namen tega prispevka je opozoriti na to, da zavarovanja D&O - kljub nedvomnim koristim - po naravi stvari spremlja nemajhno število slabosti in tveganj, ki bi jih gospodarske družbe morale pred odločitvijo za zavarovanje skrbno pretehtati in sprejeti ukrepe za njihovo obvladovanje. Izvorno točko slabosti zavarovanja je iskati v moralnem hazardu članov organov vodenja in nadzora, ki pri sprejemanju odločitev o sklenitvi zavarovalne pogodbe nastopajo kot fiduciarni zastopniki družbe na eni strani in zavarovanci na drugi. Prispevek skuša na podlagi analize tuje pravne in ekonomske teorije predstaviti nekatere negativne posledice moralnega hazarda in možnosti za njegovo večje obvladovanje na ravni posameznih družb in drugih deležnikov (zakonodajalec, zavarovalnice, strokovna javnost itn.).
