Povzetek: Državni zbor je 9. 12. 2021 sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Namen zakona je celostno urediti sistem dolgotrajne oskrbe, pravice in obveznosti izvajalcev ter upravičencev do dolgotrajne oskrbe, naloge državnih in lokalnih oblasti ter vire financiranja dolgotrajne oskrbe v Republiki Sloveniji. Pogoj za kakovostno dolgotrajno oskrbo je, da poteka v bivalnih objektih, prilagojenih fizičnim in čustvenim potrebam starejših odraslih. Takšni prilagojeni bivalni objekti spadajo v socialno oziroma družbeno infrastrukturo, kot je opredeljena v prav tako dne 9. 12. 2021 sprejetem Zakonu o urejanju prostora. Bivalni prostori, ki so prilagojeni ljudem z zmanjšanimi kognitivnimi in funkcionalnimi zmožnostmi, podaljšajo samostojno in avtonomno življenje starejših odraslih. Slovenski zakonodajni pravni okvir podrobno ureja oskrbo starejših odraslih v institucijah in delno tudi v oskrbovanih stanovanjih, manjka pa posebna pravna ureditev alternativnih stanovanjskih skupnosti, kot so na primer "srebrne vasi" oziroma sodelujoče stanovanjske skupnosti. Tudi razvoj kmetij z oskrbo starejših, ki prav tako spodbujajo individualnost oskrbovancev in širijo možnosti izbire vrste oskrbe, bo odvisen od učinkovitega pravnega okvira za izvajanje oskrbe na njih. Prispevek vključuje pregled pravnih razmerij, ki nastanejo v sodelujočih skupnostih starejših oseb in na kmetijah z oskrbo, identificira vsebine, ki zahtevajo zakonodajno urejanje, ter ob pregledu primerjalnih pravnih ureditev predstavi pravni model ureditve, ki bi bil primeren za starejše prebivalce Slovenije z upadlimi funkcionalnimi zmožnostmi.

Ključne besede: dolgotrajna oskrba, družbena infrastruktura, bivanje starostnikov, primerjalno pravo, kohabitacijske skupnosti, pravni model

Naročite članek

Elektronski naslov
Sporočilo
S posredovanjem mojih osebnih podatkov soglašam, da se le-ti uporabijo za namen obravnave tega naročila.