Povzetek: Svoboda ustanavljanja je ena izmed temeljnih pravic, ki jih določa že sama Pogodba o delovanju Evropske unije. Gre za svobodo, ki jo pravo Evropske unije nudi subjektom iz držav članic EU na trgu, da opravljajo in širijo svojo dejavnost tudi čez meje domače države. Svoboda ustanavljanja omogoča izvrševanje temeljnih svoboščin prostega pretoka ter omogoča razvoj in liberalizacijo gospodarstva v Evropski uniji. V Pogodbi o delovanju Evropske unije je opredeljena v 49. do 55. členu, vendar pa ne gre le za določbe v pravnem aktu. Poleg tega ji smisel in širino daje predvsem sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki se razvija skladno s potrebami razvoja gospodarstva in samo liberalizacijo. Z leti je Sodišče Evropske unije s svojimi odločitvami meje svobode ustanavljanja namreč širilo in dodajalo nove vidike. Sodišče se je v preteklosti do svobode ustanavljanja opredelilo v več zadevah, od zadeve Segers pa do zadeve Cartesio, pri čemer je bilo v primerjavi z novejšimi odločitvami nekoliko zadržano in ji je postavljalo meje. V duhu razvoja na tem področju je Sodišče Evropske unije sprejelo več odločitev, ki so pomenile pomemben korak naprej. Sodišče je od zadeve Cartesio prek odločitev v zadevah National Grid Indus in Vale o svobodi ustanavljanja nazadnje odločilo leta 2017 v zadevi Polbud, ki je temu vprašanju dodala pomemben nov vidik. Svoboda ustanavljanja se je tako začela razlagati širše - poleg vseh dozdajšnjih vidikov zajema še čezmejni prenos le statutarnega sedeža družbe v Evropski uniji.
Ključne besede: svoboda ustanavljanja, čezmejni prenos statutarnega sedeža, Polbud, 49. člen PDEU, 54. člen PDEU
Naročite članek
Elektronski naslov
Sporočilo
S posredovanjem mojih osebnih podatkov soglašam, da se le-ti uporabijo za namen obravnave tega naročila.
