Finančne ustanove morajo pogodbenim strankam - potrošnikom posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Ta zahteva, ki jo je treba razlagati široko, pomeni, da potrošnik pogoj razume tako formalno in slovnično kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečen potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen s tveganjem, ki ga zanj pomeni tak pogoj, temveč da je tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice uresničitve takega pogoja.