Povzetek: Zmožnost za delo se ugotavlja v okviru treh med seboj ločenih postopkov, in sicer varnosti in zdravja pri delu, obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega invalidskega zavarovanja. Kot še posebno problematičen se v praksi kaže postopek v okviru varnosti in zdravja pri delu, ko izvajalec medicine dela ugotovi delavčevo začasno zmanjšano zmožnost za delo. Izvajalec medicine dela lahko ugotovi, da je delavec zmožen le delno opravljati delo na svojem delovnem mestu, ali da lahko sicer dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa je v celoti nezmožen opravljati delo na delovnem mestu v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ali da je nezmožen za delo, hkrati pa se lahko zgodi, da v teh primerih ni odrejena delna ali popolna zadržanost z dela zaradi bolezni. Če se to zgodi, je delodajalec nesorazmerno (pretirano) finančno obremenjen, saj pravna ureditev teh primerov ne predvideva. Možne rešitve in ukrepi v teh situacijah so uzakonjena dolžnost prilagoditve dela, odreditev začasnega opravljanja drugega dela, uvedba denarnega nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, dolžnost obdobnega ugotavljanja zmožnosti za delo in kot skrajno sredstvo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ključne besede: zmožnost za delo, izvajalec medicine dela, zmanjšana zmožnost za delo, začasna zadržanost z dela zaradi bolezni, bolniški stalež, postopek ugotavljanja zmožnosti za delo, nezmožnost za delo, invalidnost, odpoved