Povzetek: Za države članice ureditev z eno navezno okoliščino (običajno prebivališče) in določitev pristojnosti enega sodišča ne glede na to, ali gre za premično ali nepremično premoženje, nedvomno pomeni temeljno spremembo v primerjavi z različnimi kolizijskimi pravili držav članic. Avtorica obravnava tudi postopek za priznanje in razglasitev izvršljivosti tujih sodnih odločb, saj je področje dedovanja izključeno iz ureditve po Bruseljski uredbi. Ureditev samodejnega priznanja tuje sodbe odločbe in postopek razglasitve izvršljivosti ne bi smela povzročati večjih težav, saj je bila oblikovana po vzoru Bruseljske uredbe. Ne glede na trend odpravljanja eksekvature pa je uredba ta posebni postopek ohranila. Novost je ureditev čezmejnega pretoka javnih listin v V. poglavju Uredbe o dedovanju, ki je v primerjavi z drugimi instrumenti na ravni EU izvirna. Ključne besede: Uredba o dedovanju, običajno prebivališče, načelo enotnosti dedovanja, priznanje tujih sodnih odločb, razglasitev izvršljivosti, sprejemljivost javnih listin