Povzetek: Avtor obravnava nekatera v praksi sporna vprašanja glede značilnosti prednostnih delnic. ZGD-1 po vzoru nemškega AktG ne dopušča prednostnih pravic glede upravljanja (na primer večkratne glasovalne pravice), temveč dopušča le prednosti glede premoženjskih pravic. Ker zakon določa pravice iz prednostnih delnic le načelno, jih je treba natančneje urediti v statutu družbe. Pri tem avtor razpravlja, na kakšen način se lahko v skladu s sodno prakso delnice brez glasovalne pravice v statutu konkretno opredelijo. Posebej pa avtor obravnava možnost statutarnega urejanja višine dividende pri kumulativnih participativnih prednostnih delnicah, pri čemer v nasprotju s sodbo Vrhovnega sodišča zastopa stališče, da je to vprašanje predmet avtonomnega statutarnega urejanja. Za nesporno razjasnitev tega vprašanja pa avtor de lege ferenda podredno predlaga tudi ustrezno zakonsko spremembo v noveli ZGD-1I. Ključne besede: razred delnic, navadne delnice, prednostne delnice, delnice brez glasovalne pravice, participativna dividenda