Avtor obravnava pogoje odvzema premoženja nezakonitega izvora, kot izhajajo iz zakona, ki ureja ta institut. Najprej skuša te pogoje sploh identificirati, saj v zakonu niso jasno in sistematično opredeljeni, pogosto pa so tudi napačno predstavljeni. V nadaljevanju ugotavlja, v katere človekove pravice posega odvzem, kako intenziven je ta poseg in ali ustreza merilom dopustnosti teh posegov. Opozarja na več pomanjkljivosti, med drugim na to, da odvzem ni vezan na obsodilno kazensko sodbo. Pričakuje razveljavitev posameznih določb zakona v morebitni ustavnosodni presoji, predvsem pa težave pri uporabi v sodni praksi.