Pri enoosebnih družbah se pojavlja problem kazenskega pregona kaznivih dejanj poslovodečega družbenika, ko si ta protipravno prilašča premoženje družbe in s tem ogroža obstoj družbe ter poplačilo upnikov. Članek predstavlja nemško in slovensko sodno prakso, ki se bistveno razlikujeta glede možnosti pregona tovrstnih zlorab, storjenih s kaznivim dejanjem zlorabe položaja oziroma zaupanja. Po slovenski sodni praksi takšno ravnanje ni kaznivo dejanje zlorabe položaja, ne glede na posledice, ki jih ima takšno ravnanje za družbo in upnike. Članek problematizira dosedanjo sodno prakso slovenskih kazenskih sodišč in argumentira njeno neprimernost tako z vidika pravil korporacijskega prava kot tudi deklarirane zahteve po učinkovitejšem pregonu gospodarskega kriminala. Avtor poziva k zgledovanju po nemški sodni praksi, ki enoosebnim družbam zagotavlja učinkovito kazenskopravno varstvo pred nedopustnimi razpolaganji poslovodečih družbenikov enoosebnih družb.