Prispevek se ukvarja z omejitvami, ki veljajo za pozno navajanje novih dejstev in dokazov v civilnem pravdnem postopku v Nemčiji, Avstriji in Švici. V vseh treh državah zakoni o pravdnem postopku pod določenimi pogoji predvidevajo zavrnitev dejanskih trditev in predlaganih dokazov, ki jih stranke v postopek ne uvedejo pravočasno. Prispevek prikazuje določbe o prekluzijah v postopku prve stopnje in v pritožbenem postopku; obravnava pa tudi razmerje med določbami o prekluzijah in pravico do izjavljanja ter materialnim pravdnim vodstvom.