V prispevku avtor obravnava koncept službe in storitve splošnega gospodarskega pomena. Poudarek je na terminoloških dilemah in problemih definicije. Avtor v tej zvezi opozarja na razliko med službo in storitvijo splošnega gospodarskega pomena in ugotavlja, da uporaba različnih terminov v 14. členu in drugem odstavku 106. člena "slovenske različice" PDEU ni rezultat prevajalske nedoslednosti, ne glede na to, da večina uradnih jezikov te razlike ne pozna. Drugače velja glede nekaterih drugih dokumentov, kjer avtor navaja konkretne nedoslednosti. Avtor se - ker PDEU ne definira koncepta storitve splošnega gospodarskega pomena - ukvarja s prakso Sodišča in Evropske komisije pri "definiranju" obravnavanega koncepta in glede slednjega opozarja na opuščanje objektivnega pristopa in prevlado subjektivnega pristopa. Avtor se v prispevku ukvarja z relevantno pravno teorijo na obravnavanem področju in na podlagi njenega kritičnega vrednotenja ter ob upoštevanju dosežkov pravne prakse izpelje lastne izvirne sklepe in teze v zvezi z definicijo storitve splošnega gospodarskega pomena.