Povzetek: Za odškodninsko odgovornost strokovnjakov, ki delujejo v samostojnih poklicih, je običajno, da odgovarjajo svojim klientom zaradi kršitev pogodb, s katerimi so prevzeli naročila za izdelavo strokovnih mnenj. S tem pa ni izključena njihova odškodninska odgovornost na nepogodbenem temelju, kadar so pri izdelavi svojih mnenj kršili poklicno zakonodajo. Pri odškodninski odgovornosti strokovnjakov nasproti tretjim osebam postaneta navedeni razmejitvi odškodninske odgovornosti z dvema različnima namenoma odgovornosti manj jasni, kar je posledica dejstva, da je nepogodbena odškodninska odgovornost strokovnjakov nasproti tretjim osebam sicer omejena na razmerja med strokovnjaki in tretjimi osebami, vendar je istočasno vpeta v celotno matrico tristranskih in jo je mogoče razumeti na podlagi analize teh razmerij. To vpliva tudi na specifično škodo tretje osebe, ki se izraža kot čista ekonomska škoda in je pojmovno povezana z značilnostmi tretje osebe. Tretje osebe so osebe, ki jim strokovna mnenja niso bila namenjena, vendar pa se lahko pod določenimi pogoji nanje sklicujejo. V takšnem kontekstu postane predpostavka o protipravnosti ravnanj strokovnjakov ključna za razumevanje škode tretjih oseb. Za tretje osebe je značilno, da se lahko pojavijo izključno v okviru tristranskih razmerij, pri čemer je tudi škodo tretjih oseb mogoče razumeti v kontekstu teh razmerij. Glede na to, da so se slovenska sodišča pri obravnavanju škode tretjih oseb do sedaj sklicevala na pojem pravno relevantne škode, ki izhaja tudi iz evropskega odškodninskega prava, v povezavi z odškodninsko odgovornostjo strokovnjakov za škodo, ki nastane zaradi posredovanja napačnih informacij, avtor članka dokazuje, da se navedeni pojem škode nanaša na škodo, ki jo utrpijo naročniki informacij, in ne tretje osebe. Pojem čiste ekonomske škode, ki jo lahko utrpi tretja oseba v kontekstu tristranskih razmerij, so izoblikovala nemška in angleška ter delno tudi avstrijska sodišča, v sedanjem času pa je ta pojem škode v primerjalnem pravu pretežno že uveljavljen. V slovenskem pravu bi se bilo treba za uveljavitev obravnavane škode sklicevati tudi na ustrezno pravno podlago, določeno po merilu praeter legem.
Ključne besede:nepogodbena odškodninska odgovornost strokovnjakov nasproti tretjim osebam, vezanost tretjih oseb na tristranska razmerja, razlika med čisto ekonomsko škodo in pravno relevantno škodo, protipravnost ravnanj strokovnjakov nasproti tretjim osebam, pravna podlaga za obravnavanje škode tretjih oseb
