Povzetek: V prispevku so predstavljeni izbrani vidiki tematike sodobnega (modernega) suženjstva. Zaradi obsežnosti tematike bosta od oblik sodobnega suženjstva podrobneje opisana trgovina z ljudmi in prisilno delo. V prispevku ugotavljamo, da se sodobne oblike suženjstva pojavljajo v zelo različnih oblikah, ki se (zlasti zaradi hitrega razvoja družbe in digitalizacije) vedno znova spreminjajo. Ravno zaradi različnih pojavnih oblik ga je izjemno težko prepoznati oziroma je (pre)pogosto spregledano. Mednarodni pravni viri, ki segajo že v leto 1926, sicer definirajo suženjstvo, vendar le v "klasični" oziroma "zgodovinski" obliki. Težava pa se pojavi pri definiciji koncepta "sodobno suženjstvo", ki je v mednarodnem pravu nedefiniran. Naslednja ugotovitev je torej, da so lahko pravni viri, ki definirajo klasične oblike suženjstva, podlaga za ustvarjanje definicije pojma sodobno suženjstvo, ki pa se mora seveda ustrezno prilagoditi sodobnemu času (pri podajanju definicije moramo tako poleg prava upoštevati še druga področja, na primer sociologijo, zgodovino in ekonomijo). Le jasna definicija pojma v mednarodnem pravu namreč omogoči preganjanje storilcev, žrtvam pa omogoči ustrezno povračilo. Naslednja ugotovitev, ki bo predstavljena v prispevku, je, da imajo ključno vlogo pri preprečevanju sodobnega suženjstva tudi podjetja. Ta so odgovorna, da v njihovih nabavnih verigah ni proizvodov, ki so produkt suženjskega dela. V Sloveniji je tako 20 podjetij že pristopilo k Zavezi k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, kar je po mnenju avtorice prispevka dober začetni korak za boj proti sodobnemu suženjstvu.
Ključne besede: sodobne oblike suženjstva, prisilno delo, trgovina z ljudmi, Smernice OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, Nacionalni akcijski načrt, suženjstvo v nabavnih verigah
