Pristojnost nadzora državnega nadzornega organa nad delovanjem…
Povzetek: Svet se vse bolj in bolj digitalizira, zato morajo sodišča in drugi državni organi pri objavljanju svojih odločitev paziti, da s tem ne prekršijo posameznikove pravice do varstva osebnih podatkov, saj ta v dobi razvoja informacijske tehnologije postaja vse pomembnejša. Pravica do varstva podatkov je tesno povezana s pravico do zasebnosti, zato mora biti delovanje sodišča in državnih organov pravilno, zakonito, jasno in natančno, hkrati pa mora biti urejeno tudi varstvo navedene pravice v primeru nastanka njene kršitve tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Sodno varstvo in učinkovita pravna sredstva morajo biti kot del zavezujočih predpisov posamezniku omogočena vselej, ko se mu pravica krši, zato se je treba vprašati: (1) kako in na kakšni podlagi sodišča obdelujejo osebne podatke posameznikov, (2) kdaj sodišča delujejo kot sodni organi, (3) ali so sodišča kot t. i. javni sektor zavezana z nadzorom informacijskega pooblaščenca v smislu institucionalnega varstva, (4) če informacijski pooblaščenec po določbi iz tretjega odstavka 55. člena Uredbe (EU) 2016/679 nima pristojnosti nadzora nad delom sodišč, kako posameznik potem lahko uveljavlja svoje varstvo pravice. V članku bomo na ta vprašanja odgovorili ob upoštevanju (tudi primerjalne) sodne prakse in pravne literature.
Ključne besede: pravica do varstva osebnih podatkov, sodno varstvo, pravna sredstva, nacionalni nadzorni organ, nacionalno pravo, pravo EU
Naročite članek
Elektronski naslov
Sporočilo
S posredovanjem mojih osebnih podatkov soglašam, da se le-ti uporabijo za namen obravnave tega naročila.
