Povzetek: Prispevek obravnava subjektivni obseg arbitražnega sporazuma, ki določa, katere osebe zavezuje arbitražni sporazum. Zaradi načela relativnosti pogodbenih razmerij (veljavnost inter partes) običajno namreč velja, da arbitražni sporazum lahko veže le stranki, ki sta ga sklenili, ne pa tudi tretje osebe. Kljub temu se v praksi pogosto zgodi, da so stranke arbitražnega postopka tudi osebe, ki niso sklenile arbitražnega sporazuma (na primer poroki) ali ki so arbitražni sporazum podpisale v imenu koga drugega (na primer zakoniti zastopnik v imenu pravne osebe, pooblaščenec v imenu stranke). Takšni primeri nastanejo tudi pri cesiji ali odstopu dolga ter pri pravnem nasledstvu. Ne gre pa pozabiti primerov, ko je ena stranka tesno povezana z drugo stranko ali pogodbo, pri čemer ta stranka ni tudi neposredno pogodbena stranka (sklenitev pogodbe v primeru skupine družb). Danes zato niti ni več tako pomembno vprašanje, ali lahko arbitražni sporazum veže tudi tretje osebe, saj je jasno, da je odgovor pritrdilen;
vprašanje, ki ostaja, je, pod katerimi pogoji arbitražni sporazum (lahko) veže tudi tretje osebe, saj si arbitražna in sodna praksa glede tega nista enotni, mednarodni in nacionalni arbitražni viri pa tega vprašanja večinoma niti ne urejajo.
Ključne besede: arbitražno pravo, arbitražni sporazum, sklenitev arbitražnega sporazuma, subjektivni obseg, soglasje, nepodpisniki, pisna oblika
