Povzetek: Dodatno pokojninsko zavarovanje ima v Sloveniji že skoraj dvedesetletno tradicijo. Vanj je aktivno vključena več kot polovica vseh zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot tako je to zavarovanje pomemben dodaten steber za zagotavljanje vzdržnega pokojninskega sistema in pomeni dodatno obliko zavarovanja, s katerim si posamezniki za čas starosti zagotovijo ustrezno socialno varnost. Tako kot pri obveznem zavarovanju je tudi pri dodatnem zavarovanju pomemben element tega zavarovanja dolgoročnost varčevanja oziroma vplačevanja prispevkov. Ravno ta element pa znotraj postavljenega pravnega okvira odpira tudi vrsto vprašanj, ki se nanašajo na pravno dopustnost spreminjanja pogojev zavarovanja v času, ko zavarovalni primer oziroma zavarovano tveganje še ni realizirano. V okviru obveznega zavarovanja je na to vprašanje v okviru varstva pričakovanih pravic in dopustnosti zakonskih posegov vanje že odgovorilo Ustavno sodišče RS. S področja dodatnega pokojninskega zavarovanja, pri katerem so temelj pokojninski načrt ter iz njega izhajajoče pravice in obveznosti, pa pravna stroka še ni podala popolnoma jasnega odgovora, ali v času varčevalnega dela zavarovanja in v času, ko so pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja še v nastajanju, lahko pride do sprememb, ki v določeni meri posežejo tudi v pravice v nastajanju, ne pa tudi v že pridobljene pravice. Takšen odgovor je mogoče najti le skozi prizmo delovanja celotnega sistema in trenutne pravne ureditve obeh oblik zavarovanj, ki pokrivata tveganje dolgoživosti in zadostnosti dohodka v starosti.
Ključne besede: dodatno zavarovanje, pravna narava pokojninskega načrta, mirovanje in zadržanje pravic
Naročite članek
Elektronski naslov
Sporočilo
S posredovanjem mojih osebnih podatkov soglašam, da se le-ti uporabijo za namen obravnave tega naročila.
