S 1. januarjem 2018 je začel veljati novi Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 - Finančni instrumenti, ki daje glede vrednotenja (vseh) finančnih instrumentov načeloma dve možnosti, tj. da podjetje finančne instrumente razvrsti kot pozneje merjene po odplačni vrednosti, po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Posebej za naložbe v kapitalske instrumente pa daje možnost, da se poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument predstavi v drugem vseobsegajočem donosu, točka 5.7.5: "Podjetje lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno odloči, da bo poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument iz področja uporabe tega standarda, ki ni niti v posesti za trgovanje niti pogojno nadomestilo, ki ga prevzemnik pripozna v poslovni združitvi, za katero se uporablja MSRP 3, predstavilo v drugem vseobsegajočem donosu (za napotke glede dobičkov ali izgub iz tečajnih razlik glej B5.7.3. člen)." Pomembno je še pojasnilo v točki B5.7.1: "V skladu s 5.7.5. členom se lahko podjetje nepreklicno odloči, da bo spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument, ki ni v posesti za trgovanje, predstavljalo v drugem vseobsegajočem donosu. Ta odločitev se sprejme posamično za vsak instrument (tj. posamezno delnico) posebej. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v poslovni izid. Vendar lahko podjetje prenaša kumulativni dobiček ali izgubo znotraj lastniškega kapitala. Dividende od takih naložb se pripoznajo v poslovnem izidu v skladu s 5.7.6. členom, razen če dividenda očitno predstavlja povračilo dela nabavne vrednosti naložbe." Postavlja se vprašanje, ali je glede na to določbo MSRP 9 dopustno učinke prevrednotenja pustiti tam, kjer so bili evidentirani do odprave pripoznanja finančnega instrumenta, torej na postavki presežek iz prevrednotenja, tudi po odtujitvi tega inštrumenta.