Povzetek: Predpogodbene dolžnosti informiranja, ki stranko zavezujejo, da svojemu bodočemu sopogodbeniku razkrije dejstva, pomembna za sklenitev pravnega posla, v slovenskem prostoru še niso bile deležne večje pozornosti pravne teorije. Kljub siceršnjemu priznavanju splošnih predpogodbenih dolžnosti informiranja v Sloveniji kot izraza načela vestnosti in poštenja institut v praksi še ni povsem zaživel, saj se primeri, ki sicer vsebinsko spadajo pod problematiko razporeditve informacijskega bremena med strankama, ne rešujejo preko instituta predpogodbenih dolžnosti informiranja, če dolžnosti informiranja niso izrecno zakonsko določene. Za zagotovitev možnosti, da institut bolje zaživi tudi v praksi, se prispevek osredinja na dodatno utemeljitev teoretičnih podlag za njegovo uporabo, to je načelo vestnosti in poštenja v kombinaciji z instituti zmote, prevare in oderuške pogodbe, raziskuje pa tudi možnosti za razširitev predpogodbene odškodninske odgovornosti. Ključne besede: dolžnosti informiranja, načelo vestnosti in poštenja, zmota, prevara, predpogodbena odgovornost