Članek se ukvarja s poslovno odgovornostjo za ravnanja tretjih oseb. Avtor si prizadeva primerjati rimske vire o tem institutu z ureditvijo v slovenskem in nemškem pravu. Obstajata dve vrsti poslovne odgovornosti za ravnanja tretjih oseb, objektivna in subjektivna. Objektivna ali absolutna odgovornosti ne dopušča možnosti razbremenitve zavezanca. Subjektivna odgovornosti je po drugi strani utemeljena na malomarnem ravnanju stranke, ki se lahko razbremeni, če dokaže, da je v fazi izbire izpolnitvenega pomočnika ravnala skrbno. V slovenskem pravu je vrsta odgovornosti za ravnanja tretje osebe odvisna od vrste pogodbenega razmerja.