Prispevek obravnava okvirne sporazume v javnem naročanju, to je oddajo javnih naročil po posebnem postopku, v katerem naročnik izbere eno ali več strank okvirnega sporazuma, ki so njegovi potencialni dobavitelji blaga, storitev ali gradenj. Posebnost takšne oddaje javnih naročil je, da ob sklenitvi okvirnega sporazuma niso vedno določeni vsi pogoji posla. Če okvirni sporazum določa vse pogoje posla, je lahko sporazum sklenjen z eno ali več strankami. Če pa okvirni sporazum ne določi vseh pogojev, mora naročnik sporazum skleniti z več strankami oziroma ponudniki. V takšnih primerih pozneje pozove stranke, da si konkurirajo za pridobitev konkretnega naročila. Avtorica obravnava posebna vprašanja oddaje javnih naročil s sklepanjem okvirnih sporazumov, kot so trajanje sporazuma, vrste objav, pogoji za spremembo določb okvirnega sporazuma in dodelitev naročila.