Pravna argumentacija o odvezi dolžnosti prijaviti račun v tujini za nerezidente v Republiki Sloveniji

Podjetje in delo

Predogled besedila

 

 

 

Title: Legal Argument for Discharge of Obligation to Register an Account Abroad for Non-Residents in the Republic of Slovenia 1. Uvod Čeprav je dolžnost prijave računov, odprtih v tujini, v slovenski zakonodaji predpisana že vrsto let, se v različnih javnostih ta tematika ni kaj dosti problematizirala. Šele uvedba avtomatične izmenjave informacij, natančneje podatkov o računih, ki jih imajo fizične osebe rezidenti odprte v tujini, sproža nekatera vprašanja, na katera pa ni povsem jasnih odgovorov. Na mnoga vprašanja sicer odgovori Finančna uprava Republike Slovenje (Finančna uprava) na svoji spletni strani, kjer je objavljen dokument Finančni računi iz tujine.1 Vendar manjka odgovor na ključno vprašanje, namreč kdo je v Sloveniji zavezanec za prijavo računov v tujini. Razlog ali namen Finančne uprave, da se do tega ne opredeli, že sama po sebi sprožata interes za nadaljnje raziskovanje. Na enem izmed družbenih omrežij se je pojavil dopis uslužbenke Finančne uprave: "V skladu z današnjim telefonskim dogovorom vam sporočam, da morajo vsi, ki so vpisani v davčni register v Republiki Sloveniji v skladu s 55. členom ZFU (Ur. l. RS, št. 25/14), prijaviti plačilne račune, odprte v tujini. Skratka, vsaka oseba, ki je subjekt vpisa v davčni register, ne glede na status rezidentstva. Spodaj vam pošiljam še spletno povezavo na pogosto zastavljena vprašanja in odgovore, ki vam bo morda v pomoč." Iz tega zapisa je razvidno, da morajo račun, odprt v tujini, prijaviti tako rezidenti kot nerezidenti v Sloveniji. Takšno stališče Finančne uprave pomeni pomembno novost glede na dosedanjo davčno prakso. Finančna uprava je v preteklosti zavezance večkrat pozivala k prijavi računov, odprtih v tujini. Dva izmed teh dokumentov, ki nista več javno dostopna, sta: - Javni poziv fizičnim osebam, da pristojnemu davčnemu uradu posredujejo podatke o računih, odprtih pri bankah ali hranilnicah zunaj Republike Slovenije - pogosto zastavljena vprašanja in odgovori in - Dodatna pojasnila k javnemu pozivu fizičnim osebam, da pristojnemu davčnemu uradu posredujejo podatke o računih, odprtih pri bankah ali hranilnicah zunaj Republike Slovenije. V prvem dokumentu je 3. točka vsebovala vprašanje: "V javnem pozivu so omenjene fizične osebe, vpisane v davčni register, ali to velja tudi za nerezidente?" Stališče tedanje Davčne uprave je bilo: "Ne, podatek o računu, odprtem pri banki ali hranilnici v tujini, morajo predložiti le rezidenti." Zaradi preveritve uradnega stališča Finančne uprave sta bili na Finančno upravo naslovljeni dve vprašanji: - Ali je Finančna uprava spremenila stališče, saj je bilo še pred časom v različnih pojasnilih poudarjeno, da morajo plačilne račune, odprte v tujini, prijaviti le rezidenti Slovenije? Če je odgovor pritrdilen, prosim za razlog spremembe stališča. - Ali je nerezident subjekt vpisa v sodni register v skladu s 1. točko prvega odstavka 50. člena ZFU, čeprav ne izpolnjuje nobenega kriterija, določenega v 51., 52. in 53. členu? Finančna uprava je odgovorila s pojasnilom:2 "Finančna uprava ni spremenila stališča glede prijave plačilnih računov, odprtih v tujini. Račune, ki jih ima zavezanec odprte izven Republike Slovenije, morajo sporočiti vsi zavezanci, ki so (v skladu s 50. členom Zakona o finančni upravi (Ur. l. RS, št. 25/14)) subjekt vpisa v davčni register, ne glede na status rezidentstva. Obveznost prijave računa v tujini torej velja za vse subjekte, ki so vpisani v davčni register in jim je dodeljena (slovenska) davčna številka. V kolikor ste kadarkoli prejeli drugačno pojasnilo s strani Finančne uprave, se vam iskreno opravičujemo. V kolikor ste imeli v mislih subjekte (nerezidente) iz šestega odstavka 1.a člena Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 - ZGD-1H in 17/15), so le-ti tudi subjekti vpisa v davčni register." Dodatno je Finančna uprava v isti korespondenci pojasnila še: "V kolikor so se zgoraj navedene fizične osebe vpisale v davčni register in jim je bila dodeljena davčna številka, se v skladu z Zakonom o finančni upravi (Ur. l. RS, št. 25/14, v nadaljevanju ZFU) le-te štejejo za subjekt vpisa v davčni register in so posledično dolžne sporočati vse spremembe podatkov, ki jih vsebuje davčni register in jih finančni urad ne pridobi po uradni dolžnosti. Navedene osebe so bile v davčni register vpisane kot subjekt vpisa v skladu z ZFU (bodisi po uradni dolžnosti, bodisi na podlagi njihove prijave za vpis v davčni register), kar je tudi podlaga, da te osebe Finančna uprava RS vodi v davčnem registru. Odjava stalnega oziroma začasnega prebivališča na upravni enoti ni podlaga za izbris iz davčnega registra, prav tako ni razlog izbrisa, če fizična oseba spremeni status rezidentstva. V skladu s 56. členom ZFU lahko finančni urad izbriše subjekt vpisa iz davčnega registra šele, ko fizična oseba umre, če je prenehala njena davčna obveznost. Na podlagi navedenega je Finančna uprava RS upravičena voditi podatke v davčnem registru za vse subjekte vpisa, ne glede na status rezidentstva." Finančna uprava obveznost prijave računov, odprtih v tujini, torej ne razlikuje glede na status rezidenta oziroma nerezidenta, temveč se sklicuje na besedno zvezo oseba, ki je subjekt vpisa v davčni register. In to ne naključno, temveč za to obstaja pravna podlaga. Namen članka ni kritika stališč Finančne uprave ali dela njenih uslužbencev, temveč predstavitev pravne argumentacije o pozitivni zakonodaji in, še konkretneje, o smislu upravno-administrativnega obremenjevanja fizičnih oseb, ki niso rezidenti Slovenije, v zvezi s prijavo računov, ki jih imajo odprte v tujini.


 

Celoten dokument je dostopen z veljavnim uporabniškim statusom.

Dostop do vsebin portala je mogoč:

> s sklenitvijo naročništva

 

 
 
Uporabniško ime:
Geslo:
 
   
  > Ste pozabili geslo?


 
 
 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov