Široka opredelitev samozaposlitve v luči prepovedi diskriminacije…
Povzetek: Delavci uživajo v pravu EU visoko stopnjo zaščite. Zaradi svojega odvisnega in podrejenega položaja imajo status šibkejše stranke, na podlagi katerega uživajo vrsto pravic, ki jih priznavata tako zakonodaja na ravni EU kot tudi sodna praksa Sodišča EU. Po drugi strani se v 21. stoletju pojavljajo oblike dela, ki se približujejo klasičnemu delovnemu razmerju, vendar je njihova zaščita na ravni EU še nejasna. Ali je zaščito na podlagi prava EU smiselno priznavati širše, tudi za situacije, v katerih oseba opravlja neko delo na drugi podlagi, ne v okviru pogodbe o zaposlitvi? To vprašanje postane še posebej pereče, če je povezano z diskriminatornim obravnavanjem. Nedavno se je s primerom diskriminacije pri (samo)zaposlovanju ukvarjalo Sodišče EU v zadevi TP (C-356/21), v kateri je ovrglo klasično binarno delitev na delavce in samozaposlene. Pojasnilo je, kakšen obseg varstva pred diskriminacijo uživajo samozaposleni delavci ter kako na pravice in obveznosti, predvsem na prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, vpliva pogodbena svoboda pri izbiri pogodbene stranke. Sodba pomeni pomembno prelomnico zaradi progresivne razlage, da protidiskriminacijsko pravo EU varuje vse osebe, ki delajo, vključno s samozaposlenimi delavci. Avtorica v prispevku preučuje sodno odločbo C-356/21 in obravnava vprašanja samozaposlenih delavcev z namenom, da uokviri njihovo zaščito v protidiskriminacijski zakonodaji EU in sodni praksi.
Ključne besede: Direktiva 2000/78/ES, dostop do samozaposlitve, zunanji sodelavci, zagotavljanje blaga in storitev, civilnopravna pogodba o delu, diskriminacija na delovnem mestu, spolna usmerjenost
