Povzetek: Zaščita podnebja se kot regulacijski cilj vključuje tudi v korporacijsko pravo, saj je javno pravo prešibko za to "nalogo stoletja". V Sloveniji razvoj narekuje zlasti evropska zakonodaja, ki za zdaj predvideva razkritja kot način spodbujanja podjetij k trajnostnemu razvoju. Vendar bo ta okvir kmalu presežen, saj se razvoj na ravni EU vse bolj giblje v smeri določanja substančnih zahtev. Ne glede na evropsko zakonodajo so se v nekaterih nacionalnih jurisdikcijah uveljavile rešitve, s katerimi se želi dodatno spodbuditi k trajnosti. Tak primer je družba s trajnostnim namenom (benefit corporation) kot poseben tip družbe, o uzakonitvi katere bi veljalo razmisliti tudi v našem pravu. Prav tako bi veljalo razmisliti o rešitvi, ki bi delničarjem omogočila večji vpliv na oblikovanje podnebno prijazne poslovne politike. Po avtorjevem mnenju bi bila ustrezna rešitev uzakonitev modela say on climate kot posvetovalnega glasovanja delničarjev.
Ključne besede: zaščita podnebja, korporacijsko pravo, trajnostno poročanje, nove oblike družb, glasovanje delničarjev
