Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2021, številka 2, 1. 4. 2021
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Pravni vidik družinske ustave

Andreja Primec

Povzetek: Družinske ustave so se začele pojavljati kot oblika avtonomnega urejanja razmerij v družinskih podjetjih, s poudarkom na interakciji med družino in družbo. V nasprotju z javnimi družbami, katerih poslovanje in upravljanje je podvrženo določnejšim zakonskim pravilom, za nejavne družbe prevladuje načelo svobodnega dogovarjanja. Ta pravni privilegij je za številna družinska podjetja pomenil veliko breme, zato so bila prisiljena iskati pomoč pravnih strokovnjakov. V praksi se je tako začela oblikovati posebna različica upravljanja od sicer bolj znanega in uveljavljenega korporativnega upravljanja (corporate governance), imenovana družinsko upravljanje (family governance). Pojavljati so se začeli kodeksi upravljanja s smernicami za odgovorno upravljanje družinskih podjetij. Nemški kodeks upravljanja družinskih podjetij poleg usmeritev za upravljanje podjetij izrecno poudarja, da je vsako družinsko podjetje specifično, zato mora v prvi vrsti sámo oblikovati lastno politiko upravljanja in sprejeti svoj (družinski) kodeks upravljanja. Vsebuje tudi zahtevo, da mora družinski kodeks določiti svojo pravno naravo in vsebino, kar je še zlasti pomembno za razmerja do ustanovitvenega in drugih pravnih aktov podjetja. Družinski kodeks je lahko tudi družinska ustava.

Ključne besede: družinska ustava, družbena pogodba, družinsko upravljanje, pogodbena svoboda, moralna obveznost

Title: Legal Aspect of Family Constitution

Abstract: Family constitutions began to emerge as a form of autonomous regulation of relationships in family businesses, emphasising family-to-company interaction. Unlike public companies, whose business and governance are subject to more specific legal principles, the principle of parties' freedom prevails for non-public companies. This legal privilege is a significant burden on family businesses, so they must seek the help of legal professionals. A specific version of governance, called family governance, began forming from the otherwise better-known and established corporate governance. Family governance codes with guidelines for responsible control of family businesses begin to emerge. In addition to the governance guidelines for family businesses, the German Governance Code for Family Businesses explicitly points out that each family business is specific, so it must primarily introduce its governance policy and adopt its own (family) code of governance. It also requires that the family code determines its legal nature and content, particularly for relationships to the company's founding and other legal acts. The family constitution can also represent the family code.

Svoboda ustanavljanja v povezavi s čezmejnim prenosom statutarnega sedeža družb v EU in vpliv zadeve Polbud

Maja Kotnik

Teja Štrukelj

Povzetek: Svoboda ustanavljanja je ena izmed temeljnih pravic, ki jih določa že sama Pogodba o delovanju Evropske unije. Gre za svobodo, ki jo pravo Evropske unije nudi subjektom iz držav članic EU na trgu, da opravljajo in širijo svojo dejavnost tudi čez meje domače države. Svoboda ustanavljanja omogoča izvrševanje temeljnih svoboščin prostega pretoka ter omogoča razvoj in liberalizacijo gospodarstva v Evropski uniji. V Pogodbi o delovanju Evropske unije je opredeljena v 49. do 55. členu, vendar pa ne gre le za določbe v pravnem aktu. Poleg tega ji smisel in širino daje predvsem sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki se razvija skladno s potrebami razvoja gospodarstva in samo liberalizacijo. Z leti je Sodišče Evropske unije s svojimi odločitvami meje svobode ustanavljanja namreč širilo in dodajalo nove vidike. Sodišče se je v preteklosti do svobode ustanavljanja opredelilo v več zadevah, od zadeve Segers pa do zadeve Cartesio, pri čemer je bilo v primerjavi z novejšimi odločitvami nekoliko zadržano in ji je postavljalo meje. V duhu razvoja na tem področju je Sodišče Evropske unije sprejelo več odločitev, ki so pomenile pomemben korak naprej. Sodišče je od zadeve Cartesio prek odločitev v zadevah National Grid Indus in Vale o svobodi ustanavljanja nazadnje odločilo leta 2017 v zadevi Polbud, ki je temu vprašanju dodala pomemben nov vidik. Svoboda ustanavljanja se je tako začela razlagati širše - poleg vseh dozdajšnjih vidikov zajema še čezmejni prenos le statutarnega sedeža družbe v Evropski uniji.

Ključne besede: svoboda ustanavljanja, čezmejni prenos statutarnega sedeža, Polbud, 49. člen PDEU, 54. člen PDEU

Title: Freedom of Establishment in Relation to the Cross-Border Transfer of Company's Registered Office in the EU and the Impact of the Polbud Ruling

Abstract: The freedom of establishment is one of the fundamental rights specified in the Treaty on the Function of the European Union. It is the freedom given by the European Union to persons to carry out cross-border economic activity across member states. The freedom of establishment grants subjects the opportunity to enjoy free movement of goods, capital, services, and labour, also known as the "four freedoms", helps to provide economic prosperity and greater liberalisation in the common market of the European Union. The freedom of establishment is specified in articles of the Treaty on the Function of the European Union (Articles 49 to 55), but it is far more than just these plain articles. These articles are supplemented and completed by the case law of the Court of Justice of the European Union, which by its own case law follows the needs of economic prosperity and strives towards greater liberalisation. Over the years, the Court of Justice of the European Union has with its rulings broadened the boundaries of freedom of establishment as well as added new aspects. The Court of Justice of the European Union has ruled on several cases regarding the freedom of establishment, from the Segers case to the Cartesio case. The Court of Justice of the European Union was less liberal in older rulings compared to recent rulings. In the spirit of economic progress, the Court of Justice of the European Union has taken a great leap forward in its recent rulings. The 2017 Polbud case ruling, which was upgraded through the prior Cartesio, National Grid Indus and Vale cases, added a new important aspect to the freedom of establishment. Which is that, in addition to all the pre-existing aspects, the freedom of establishment includes the cross-border transfer of only the company's registered office across the European Union.

Keywords: freedom of establishment, cross-border transfer of company's registered office, Polbud, Article 49 TFEU, Article 54 TFEU

Ali od odvetnika nasprotne stranke lahko zahtevamo popravo ali izbris podatkov v dokumentih, ki veljajo za dokaze

Urška Stopar

Povzetek: Prispevek obravnava problem določitve pojma upravljavec v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Predvsem se posveča opredelitvi odvetnika pri obravnavi pojma upravljavec v razmerju do nasprotne stranke. Razmerje med odvetnikom in njegovo stranko je pri opravljanju klasične odvetniške dejavnosti in s tem povezane opredelitve odvetnika kot upravljavca bistveno drugačno kot razmerje med odvetnikom in tretjo osebo, katere podatki so morebiti vsebovani v spisu. Avtorica se osredotoča zlasti na možnost uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov v razmerju do nasprotnih strank v pravnih postopkih. Prav tako je pojasnjen tudi pojem zbirka, ki je eden izmed pogojev, da se Splošna uredba o varstvu podatkov v določenem primeru lahko uporabi.

Ključne besede: osebni podatki, obdelava, upravljavec, zbirka, odvetnik, spis odvetnika, delo odvetnika, Splošna uredba o varstvu podatkov

Title: Can We Demand a Correction or Deletion of Data in Documents Representing Evidence From the Adversary's Attorney

Abstract: In this article, the author discusses the problem of defining the term controller in accordance with the General Data Protection Regulation. In particular, it focuses on the definition of an attorney as a controller in relation to an adversary. The relationship between an attorney and their client, in the case of performing the classic legal activity, and the related definition of an attorney as a controller, is significantly different from the relationship between an attorney and a third party, whose personal data may be contained in the attorney's file. The author focuses mainly on the possibility of applying the General Data Protection Regulation in relation to adversary in legal proceedings. The meaning of filling system is also clarified, because it is one of the main conditions for the General Data Protection Regulation to be applicable in each case.

Keywords: personal data, processing, controller, filing system, attorney, attorney's file, attorney's work, General Data Protection Regulation

Premoženjskopravne posledice sklenitve zakonske zveze

Nina Pleterski Puharič

Povzetek: V prispevku so strnjeno prikazane premoženjskopravne posledice sprememb v pravnem urejanju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema ter podana razlaga obravnavanih pravnih norm v sodni praksi. V drugem poglavju je opisan obseg z zakoncema izenačenih oseb, kakor ga določa domača zakonodaja, z namenom zamejitve dosega zakonskih določil na vse, ki jih ta določila zadevajo. V tretjem poglavju je opozorjeno na vsebinske poudarke Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 in Uredbe Sveta (EU) 2016/1104, ki krog naslovnikov določata nekoliko drugače. V nadaljevanju prispevka je zgoščeno predstavljenih nekaj vidnejših sprememb glede zakonsko predpisanih zahtev po obličnosti, ki ostaja namenjena varovanju zakoncev pred prenagljenim razpolaganjem s premoženjem, do katerega bi lahko prišlo zaradi hipnega čustvenega stanja, to pa bi lahko vodilo do občutnih posledic. Strnjena analiza določil, ki neposredno zadevajo pravno urejanje pogodbenega prehajanja premoženjskih pravic med zakoncema, je v prispevku namenjena ugotavljanju, da se pravni predpisi dokaj dosledno spreminjajo v korist večje avtonomije zakoncev, čeprav je na dednopravnem področju še nekaj dodatnih možnosti za njeno udejanjanje. Sočasno pa je predmet preučevanja tudi to, ali se z omejitvami učinkovito varuje pravni promet. Vloga načela javnosti je v tem, da se zagotavlja pravna varnost tretjega. To je zlasti pomembno tedaj, kadar je med zakoncema vzpostavljen drugačen premoženjski režim od zakonitega.

Ključne besede: premoženjskopravna razmerja med zakoncema, družinsko pravo, pravno urejanje razmerij, zakonska zveza, premoženjske pravice

Title: Rights in Property Arising Out of a Matrimonial Relationship

Abstract: The article summarises the rights in property arising out of a matrimonial relationship regarding the changes of legal regulation of property relationships between the spouses. It also summarises how the court interprets these laws. The second chapter sets out the scope of persons equated with the spouses, by domestic law, intended to limit the scope to all those affected by those provisions. The third chapter draws attention to the substantive highlights of Council Regulation (EU) 2016/1103 and Council Regulation (EU) 2016/1104, which define the circle of addressees somewhat differently. The article then summarises some of the changes to the statutory requirements for formality, which remain intended to protect spouses from the hasty disposal of property, which could occur due to a momentary emotional state and could lead to significant consequences. A concise analysis of the provisions directly related to the legal regulation of contractual transfer of property rights between spouses is intended to establish that legal regulations are changing quite consistently in favour of greater autonomy of spouses, although some additional options are still open in the field of inheritance. At the same time, the subject of the study is whether restrictions effectively protect legal transactions. The role of the principle of publicity is to ensure the legal certainty of the third party. This is especially important when the property regime between the spouses is different from the legal one.

Keywords: property relations between spouses, family law, legal regulation of relations, marriage, property rights

Varstvo sindikalne svobode v razmerju do svobodne gospodarske pobude v praksi

Alja Šiška

Povzetek: Prispevek obravnava varstvo delavskih predstavnikov po veljavni delovnopravni zakonodaji ter analizira sodno prakso in njen razvoj. V okviru navedenega se prispevek ukvarja s problematiko varstva sindikalne svobode, ki v določenih primerih močno poseže v pravico do svobodne gospodarske pobude in delodajalca omejuje pri njegovi odločitvi, ali bo delavskemu predstavniku, ki v skladu s 112. členom Zakona o delovnih razmerjih uživa varstvo pred odpovedjo, odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Prispevek daje poseben poudarek situacijam, v katerih odločitev o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavskemu predstavniku ni izključno na delodajalcu, ampak odpoved izhaja iz zunanjih, od delodajalca neodvisnih okoliščin.

Ključne besede: varstvo delavskih predstavnikov, sindikalna svoboda, svobodna gospodarska pobuda, Zakon o delovnih razmerjih, soglasje, odpoved pogodbe o zaposlitvi

Title: Freedom of Association in Relation to Free Economic Initiative in Practice

Abstract: The article discusses the legal protection of employee representatives under the current labour law, and analyses the case law and its development. In the context of the above, the article examined the issue of protection of the freedom of association, which in certain cases severely interferes with the right to free economic initiative. The law presented in the article in some cases restricts the employer in their decision whether or not to terminate the employment contract of the employee representative. The article specifically emphasises situations in which the decision to terminate the employment contract of the employee representative is not exclusively up to the employer, but the termination arises from external circumstances independent of the employer.

Keywords: employee representatives, freedom of association, free economic initiative, Employment Relationships Act, consent, termination of employment contract

VSEBINA

Vsebina

stran 213 Andreja Primec Pravni vidik družinske ustave Legal Aspect of Family Constitution stran 228 Maja Kotnik, Teja Štrukelj Svoboda ustanavljanja v povezavi s čezmejnim prenosom statutarnega sedeža družb v EU in vpliv zadeve Polb

Andreja Primec

Povzetek: Družinske ustave so se začele pojavljati kot oblika avtonomnega urejanja razmerij v družinskih podjetjih, s poudarkom na interakciji med družino in družbo. V nasprotju z javnimi družbami, katerih poslovanje in upravljanje je podvrženo določnejšim zakonskim pravilom, za nejavne družbe prevladuje načelo svobodnega dogovarjanja. Ta pravni privilegij je za številna družinska podjetja pomenil veliko breme, zato so bila prisiljena iskati pomoč pravnih strokovnjakov. V praksi se je tako začela oblikovati posebna različica upravljanja od sicer bolj znanega in uveljavljenega korporativnega upravljanja (corporate governance), imenovana družinsko upravljanje (family governance). Pojavljati so se začeli kodeksi upravljanja s smernicami za odgovorno upravljanje družinskih podjetij. Nemški kodeks upravljanja družinskih podjetij poleg usmeritev za upravljanje podjetij izrecno poudarja, da je vsako družinsko podjetje specifično, zato mora v prvi vrsti sámo oblikovati lastno politiko upravljanja in sprejeti svoj (družinski) kodeks upravljanja. Vsebuje tudi zahtevo, da mora družinski kodeks določiti svojo pravno naravo in vsebino, kar je še zlasti pomembno za razmerja do ustanovitvenega in drugih pravnih aktov podjetja. Družinski kodeks je lahko tudi družinska ustava.

Ključne besede: družinska ustava, družbena pogodba, družinsko upravljanje, pogodbena svoboda, moralna obveznost

Title: Legal Aspect of Family Constitution

Abstract: Family constitutions began to emerge as a form of autonomous regulation of relationships in family businesses, emphasising family-to-company interaction. Unlike public companies, whose business and governance are subject to more specific legal principles, the principle of parties' freedom prevails for non-public companies. This legal privilege is a significant burden on family businesses, so they must seek the help of legal professionals. A specific version of governance, called family governance, began forming from the otherwise better-known and established corporate governance. Family governance codes with guidelines for responsible control of family businesses begin to emerge. In addition to the governance guidelines for family businesses, the German Governance Code for Family Businesses explicitly points out that each family business is specific, so it must primarily introduce its governance policy and adopt its own (family) code of governance. It also requires that the family code determines its legal nature and content, particularly for relationships to the company's founding and other legal acts. The family constitution can also represent the family code.

Maja Kotnik, Teja Štrukelj

Povzetek: Svoboda ustanavljanja je ena izmed temeljnih pravic, ki jih določa že sama Pogodba o delovanju Evropske unije. Gre za svobodo, ki jo pravo Evropske unije nudi subjektom iz držav članic EU na trgu, da opravljajo in širijo svojo dejavnost tudi čez meje domače države. Svoboda ustanavljanja omogoča izvrševanje temeljnih svoboščin prostega pretoka ter omogoča razvoj in liberalizacijo gospodarstva v Evropski uniji. V Pogodbi o delovanju Evropske unije je opredeljena v 49. do 55. členu, vendar pa ne gre le za določbe v pravnem aktu. Poleg tega ji smisel in širino daje predvsem sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki se razvija skladno s potrebami razvoja gospodarstva in samo liberalizacijo. Z leti je Sodišče Evropske unije s svojimi odločitvami meje svobode ustanavljanja namreč širilo in dodajalo nove vidike. Sodišče se je v preteklosti do svobode ustanavljanja opredelilo v več zadevah, od zadeve Segers pa do zadeve Cartesio, pri čemer je bilo v primerjavi z novejšimi odločitvami nekoliko zadržano in ji je postavljalo meje. V duhu razvoja na tem področju je Sodišče Evropske unije sprejelo več odločitev, ki so pomenile pomemben korak naprej. Sodišče je od zadeve Cartesio prek odločitev v zadevah National Grid Indus in Vale o svobodi ustanavljanja nazadnje odločilo leta 2017 v zadevi Polbud, ki je temu vprašanju dodala pomemben nov vidik. Svoboda ustanavljanja se je tako začela razlagati širše - poleg vseh dozdajšnjih vidikov zajema še čezmejni prenos le statutarnega sedeža družbe v Evropski uniji. Ključne besede: svoboda ustanavljanja, čezmejni prenos statutarnega sedeža, Polbud, 49. člen PDEU, 54. člen PDEU
Title: Freedom of Establishment in Relation to the Cross-Border Transfer of Company's Registered Office in the EU and the Impact of the Polbud Ruling Abstract: The freedom of establishment is one of the fundamental rights specified in the Treaty on the Function of the European Union. It is the freedom given by the European Union to persons to carry out cross-border economic activity across member states. The freedom of establishment grants subjects the opportunity to enjoy free movement of goods, capital, services, and labour, also known as the "four freedoms", helps to provide economic prosperity and greater liberalisation in the common market of the European Union. The freedom of establishment is specified in articles of the Treaty on the Function of the European Union (Articles 49 to 55), but it is far more than just these plain articles. These articles are supplemented and completed by the case law of the Court of Justice of the European Union, which by its own case law follows the needs of economic prosperity and strives towards greater liberalisation. Over the years, the Court of Justice of the European Union has with its rulings broadened the boundaries of freedom of establishment as well as added new aspects. The Court of Justice of the European Union has ruled on several cases regarding the freedom of establishment, from the Segers case to the Cartesio case. The Court of Justice of the European Union was less liberal in older rulings compared to recent rulings. In the spirit of economic progress, the Court of Justice of the European Union has taken a great leap forward in its recent rulings. The 2017 Polbud case ruling, which was upgraded through the prior Cartesio, National Grid Indus and Vale cases, added a new important aspect to the freedom of establishment. Which is that, in addition to all the pre-existing aspects, the freedom of establishment includes the cross-border transfer of only the company's registered office across the European Union. Keywords: freedom of establishment, cross-border transfer of company's registered office, Polbud, Article 49 TFEU, Article 54 TFEU

Urška Stopar

Povzetek: Prispevek obravnava problem določitve pojma upravljavec v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Predvsem se posveča opredelitvi odvetnika pri obravnavi pojma upravljavec v razmerju do nasprotne stranke. Razmerje med odvetnikom in njegovo stranko je pri opravljanju klasične odvetniške dejavnosti in s tem povezane opredelitve odvetnika kot upravljavca bistveno drugačno kot razmerje med odvetnikom in tretjo osebo, katere podatki so morebiti vsebovani v spisu. Avtorica se osredotoča zlasti na možnost uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov v razmerju do nasprotnih strank v pravnih postopkih. Prav tako je pojasnjen tudi pojem zbirka, ki je eden izmed pogojev, da se Splošna uredba o varstvu podatkov v določenem primeru lahko uporabi.
Ključne besede: osebni podatki, obdelava, upravljavec, zbirka, odvetnik, spis odvetnika, delo odvetnika, Splošna uredba o varstvu podatkov
Title: Can We Demand a Correction or Deletion of Data in Documents Representing Evidence From the Adversary's Attorney
Abstract: In this article, the author discusses the problem of defining the term controller in accordance with the General Data Protection Regulation. In particular, it focuses on the definition of an attorney as a controller in relation to an adversary. The relationship between an attorney and their client, in the case of performing the classic legal activity, and the related definition of an attorney as a controller, is significantly different from the relationship between an attorney and a third party, whose personal data may be contained in the attorney's file. The author focuses mainly on the possibility of applying the General Data Protection Regulation in relation to adversary in legal proceedings. The meaning of filling system is also clarified, because it is one of the main conditions for the General Data Protection Regulation to be applicable in each case.
Keywords: personal data, processing, controller, filing system, attorney, attorney's file, attorney's work, General Data Protection Regulation

Nina Pleterski Puharič

Povzetek: V prispevku so strnjeno prikazane premoženjskopravne posledice sprememb v pravnem urejanju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema ter podana razlaga obravnavanih pravnih norm v sodni praksi. V drugem poglavju je opisan obseg z zakoncema izenačenih oseb, kakor ga določa domača zakonodaja, z namenom zamejitve dosega zakonskih določil na vse, ki jih ta določila zadevajo. V tretjem poglavju je opozorjeno na vsebinske poudarke Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 in Uredbe Sveta (EU) 2016/1104, ki krog naslovnikov določata nekoliko drugače. V nadaljevanju prispevka je zgoščeno predstavljenih nekaj vidnejših sprememb glede zakonsko predpisanih zahtev po obličnosti, ki ostaja namenjena varovanju zakoncev pred prenagljenim razpolaganjem s premoženjem, do katerega bi lahko prišlo zaradi hipnega čustvenega stanja, to pa bi lahko vodilo do občutnih posledic. Strnjena analiza določil, ki neposredno zadevajo pravno urejanje pogodbenega prehajanja premoženjskih pravic med zakoncema, je v prispevku namenjena ugotavljanju, da se pravni predpisi dokaj dosledno spreminjajo v korist večje avtonomije zakoncev, čeprav je na dednopravnem področju še nekaj dodatnih možnosti za njeno udejanjanje. Sočasno pa je predmet preučevanja tudi to, ali se z omejitvami učinkovito varuje pravni promet. Vloga načela javnosti je v tem, da se zagotavlja pravna varnost tretjega. To je zlasti pomembno tedaj, kadar je med zakoncema vzpostavljen drugačen premoženjski režim od zakonitega.
Ključne besede: premoženjskopravna razmerja med zakoncema, družinsko pravo, pravno urejanje razmerij, zakonska zveza, premoženjske pravice
Title: Rights in Property Arising Out of a Matrimonial Relationship
Abstract: The article summarises the rights in property arising out of a matrimonial relationship regarding the changes of legal regulation of property relationships between the spouses. It also summarises how the court interprets these laws. The second chapter sets out the scope of persons equated with the spouses, by domestic law, intended to limit the scope to all those affected by those provisions. The third chapter draws attention to the substantive highlights of Council Regulation (EU) 2016/1103 and Council Regulation (EU) 2016/1104, which define the circle of addressees somewhat differently. The article then summarises some of the changes to the statutory requirements for formality, which remain intended to protect spouses from the hasty disposal of property, which could occur due to a momentary emotional state and could lead to significant consequences. A concise analysis of the provisions directly related to the legal regulation of contractual transfer of property rights between spouses is intended to establish that legal regulations are changing quite consistently in favour of greater autonomy of spouses, although some additional options are still open in the field of inheritance. At the same time, the subject of the study is whether restrictions effectively protect legal transactions. The role of the principle of publicity is to ensure the legal certainty of the third party. This is especially important when the property regime between the spouses is different from the legal one.
Keywords: property relations between spouses, family law, legal regulation of relations, marriage, property rights

Alja Šiška

Povzetek: Prispevek obravnava varstvo delavskih predstavnikov po veljavni delovnopravni zakonodaji ter analizira sodno prakso in njen razvoj. V okviru navedenega se prispevek ukvarja s problematiko varstva sindikalne svobode, ki v določenih primerih močno poseže v pravico do svobodne gospodarske pobude in delodajalca omejuje pri njegovi odločitvi, ali bo delavskemu predstavniku, ki v skladu s 112. členom Zakona o delovnih razmerjih uživa varstvo pred odpovedjo, odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Prispevek daje poseben poudarek situacijam, v katerih odločitev o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavskemu predstavniku ni izključno na delodajalcu, ampak odpoved izhaja iz zunanjih, od delodajalca neodvisnih okoliščin.
Ključne besede: varstvo delavskih predstavnikov, sindikalna svoboda, svobodna gospodarska pobuda, Zakon o delovnih razmerjih, soglasje, odpoved pogodbe o zaposlitvi
Title: Freedom of Association in Relation to Free Economic Initiative in Practice
Abstract: The article discusses the legal protection of employee representatives under the current labour law, and analyses the case law and its development. In the context of the above, the article examined the issue of protection of the freedom of association, which in certain cases severely interferes with the right to free economic initiative. The law presented in the article in some cases restricts the employer in their decision whether or not to terminate the employment contract of the employee representative. The article specifically emphasises situations in which the decision to terminate the employment contract of the employee representative is not exclusively up to the employer, but the termination arises from external circumstances independent of the employer.
Keywords: employee representatives, freedom of association, free economic initiative, Employment Relationships Act, consent, termination of employment contract

Thomas Robnik

Povzetek: Prispevek obravnava temeljne omejitve pravic iz znamke po 48. členu Zakona o industrijski lastnini. Po uveljavitvi novele ZIL-1E je bil ta člen v sklopu obsežne reforme prava znamk deležen precejšnjih sprememb. Dopolnitve in spremembe se nanašajo zlasti na obseg posameznih določb (uporaba imena ali naslova je po novem omejena na fizične osebe, deskriptivna uporaba je razširjena na uporabo nerazlikovalnih znakov ali označb), dodani pa sta bili tudi dve novi omejitvi (referenčna uporaba in uporaba prejšnje pravice, ki velja le na določenem območju). Ugotoviti je mogoče, da je bila revizija določb načeloma dobrodošla in da je novela ZIL-1E dosledno sledila Direktivi 2015/2436, kljub temu pa velja opozoriti na določene nejasnosti, zlasti z vidika razlage posameznih določb.
Ključne besede: znamka, omejitve pravic iz znamke, osebno ime, firma, prejšnje pravice, dobri poslovni običaji
Title: Use of Third Party Trademark under the Act Amending the Industrial Property Act (ZIL-1E)
Abstract: The article examines the fundamental limitations of trademark rights under Article 48 of the Industrial Property Act. Following the entry into force of the Act Amending the Industrial Property Act (ZIL-1E), this article underwent significant changes as part of a comprehensive reform of trademark law. The amendments relate in particular to the scope of individual provisions (the use of name or address is now restricted to natural persons, descriptive use is extended to the use of non-distinctive signs or indications), and two new restrictions have been added (referential use and use of an earlier right, which only applies in a particular locality). It is noted that the revision of the provisions was in principle welcome and appropriate, and the Act Amending the Industrial Property Act (ZIL-1E) consistently followed Directive 2015/2436; however, certain ambiguities are highlighted, especially in the light of the interpretation of certain provisions.
Keywords: trademark, limitations of trademark rights, personal name, company name, earlier rights, honest practices

Aljoša Polajžar

Povzetek: V prispevku primerjamo sistema priznanja in izvršitve odločb po Newyorški konvenciji in Bruseljski uredbi Ia (Uredba 1215/2012). Pri tem se osredotočamo na razloge za zavrnitev priznanja in izvršitve ter analizi prednosti in slabosti obeh sistemov. Na podlagi primerjalne analize ugotavljamo, da oba instrumenta spodbujata čezmejno izvršitev in priznanje odločb, kar se kaže v ozki razlagi razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve ter majhnega števila primerov, v katerih je zavrnitev uspešna. Nadalje zaključujemo, da Uredba 1215/2012 ponuja dober zgled za premislek o dodatni odpravi jezikovnih ovir (zahteve po prevodu v uradni jezik države izvršbe) po Newyorški konvenciji na svetovni ravni. Nazadnje predlagamo razmislek o odpravi eksekvature (po zgledu Uredbe 1215/2012) v okviru Newyorške konvencije. Ovira za ta korak pa je pravna omejenost načela medsebojnega zaupanja (mutual trust) - ki je idejna podlaga za odpravo eksekvature - le na okvir držav članic Evropske unije.
Ključne besede: priznanje in izvršitev, mednarodna gospodarska arbitraža, Newyorška konvencija, Bruseljska uredba Ia, jezikovne ovire, eksekvatura, načelo medsebojnega zaupanja, arbitražna razsodba
Title: The Comparison of Enforcement and Recognition Procedures under the New York Convention and Brussels Ia Regulation
Abstract: The article compares the systems of recognition and enforcement of court judgments and arbitral awards under the New York Convention (NYC) and the Brussels Ia Regulation (Regulation 1215/2012). We focus on the reasons for refusing recognition and enforcement, and on the analysis of the strengths and weaknesses of both systems. Based on the comparative analysis, we conclude that both instruments promote cross-border enforcement and recognition of decisions. This is evident in the narrow explanation of reasons for refusing recognition and enforcement, and the low number of cases in which refusal is successful. Furthermore, we conclude that Regulation 1215/2012 provides a good example for consideration of further removal of language barriers (requirements for arbitral award translation into the official language of the executing state) under the NYC on the global level. Finally, we propose to consider the abolition of exequatur (following the example of Regulation 1215/2012) under the NYC. An obstacle to this step, however, is the legal limitation of the principle of mutual trust - which is the conceptual basis for the abolition of exequatur - only to the Member States of the European Union.
Keywords: recognition and enforcement, international commercial arbitration, New York Convention, Brussels Ia Regulation, linguistic barriers, exequatur, mutual trust, arbitral award

Recenzija

Janja Hojnik

V veselje mi je, da imam priložnost podati recenzijo druge, prenovljene izdaje monografije profesorja dr. Mateja Avblja z naslovom Sodno pravo Evropske unije. Prva izdaja te knjige z naslovom Izbrane sodbe Sodišča Evropskih skupnosti s komentarjem je izšla leta 2009 in je pomenila pomembno pridobitev tako za slovenske študente, pri katerih danes ne manjka več predmetov s področja prava Evropske unije (EU), kot tudi za strokovnjake v pravni praksi, ki so v zadnjih letih povečali zavedanje o pomenu prava EU za svoje delo. Žal knjiga po desetih letih obstoja še zmeraj ni uvrščena na seznam osnovne literature za pripravo na pravniški državni izpit, kamor nedvomno spada.

Sodna praksa RS

Vrhovno sodišče je presojalo, ali je določitev plačila DDV bistvena sestavina pogodbe. Presodilo je, da je v tej zadevi odgovor pritrdilen, saj je prodajalec s takšno pogodbeno klavzulo uresničeval pravico do odbitka. Dogovor o izbiri davčnega režima po 45. členu ZDDV-1 je tako sestavni del kavze pogodbe. Ker kupec na izbiro davčnega režima ni pristal, marveč je bil pripravljen plačati tisto, kar mu bo naložila FURS, do soglasja volj o bistvenih sestavinah pogodbe ni prišlo.

Četudi je bila tožnica tista, ki je ustvarila prepovedani položaj, njenemu ravnanju ni mogoče pripisati pomena izključnega vzroka za nesrečo. Ni namreč mogoče reči, da je zavarovanka toženca, ki tožničine namere očitno ni zaznala in pred prehodom ni zavirala, ravnala s skrajno skrbnostjo. Ob takš

Le od tega, za kakšno vrsto pobotne izjave, podane v pravdi, se bo toženec odločil, je odvisno, ali bo sodišče ravnalo po pravilu o materialnopravnem ali procesnopravnem pobotu. Ne more pa biti stvarno utemeljenega razloga, da bi ob enakem stanju nasprotnih terjatev sodišče o bistvu materialnopra

Uporaba računovodskih standardov je v obravnavani zadevi pomembna za pravilno razlago možnosti davčnega upoštevanja rezervacij v okviru in na podlagi 20. člena ZDDPO-2. Glede na to, da se morajo po določbah relevantnih SRS in MSRP rezervacije oblikovati le v zvezi z že obstoječimi obveznostmi, g

Korist drugega toženca je že sama neupravičena (brezplačna) uporaba tožnikove nepremičnine, za katero bi mu sicer moral plačati denarno nadomestilo. Prikrajšanje tožnika pa poseg v njegovo lastninsko pravico oziroma odsotnost koristi, ki jo lahko prinaša lastninska pravica (odsotnost koristi, ki jo je prinesla uporaba njegove nepremičnine). Revident utemeljeno opozarja, da ustaljena sodna praksa tožniku nalaga izkaz "konkretnega in realnega" prikrajšanja.

Po določbi prvega odstavka 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. S pridobitvijo poslovnega deleža njegov imetnik sicer postane imetnik korporacijskih upravičenj, ki jih poslovni delež inkorporira, vendar jih v razmerju do družbe lahko uresn

Procesna kršitev, tako imenovana protispisnost, lahko predstavlja le tehnično napako in sicer napačen postopek prenosa avtentičnega zapisa listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razlogih (povzetka oziroma prepisa vsebine zapisa), pri katerem se sodišče dokazno in pravno (vrednostno) še ne opre

Bistven element opcijske pogodbe je na eni strani določitev opcije, hkrati pa mora opcijska pogodba natančno določiti vsebino glavne pogodbe, ki bo sklenjena, če bo opcijski upravičenec izkoristil svojo možnost in podal opcijsko izjavo. Problem obličnosti opcijske pogodbe je zato povezan s pravno

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov