Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 162
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4046)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Vmesna dividenda v družbi z omejeno odgovornostjo

Gregor Drnovšek, 1.12.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2019Poslovodstvo in družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo želijo, da družba izplača svojim družbenikom vmesno dividendo. Družbena pogodba ne vsebuje posebnih določb o tem korporacijskem dejanju. Vprašanja Postavljajo se vprašanja: - kakšne so pravne značilnosti vmesne dividende v družbi z omeje
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Diskriminatornost kriterijev za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost

Iris Pensa, 1.12.2019

Delovna razmerja, Človekove pravice

Iris Pensa, Podjetje in delo, 8/20191. Uvod 1.1. Plačna neenakost in diskriminacija na delovnem mestu 1.2. Razlogi za obstoj plačne neenakosti 1.3. Plačna neenakost v praksi - diskriminatorni kriteriji za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost 2. Normativni okvir 2.1. Splošno 2.2. Posredna diskriminacija 2.3. Mednarodni
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Kriptovalute (kriptožetoni, tokens) v zasebnem pravu in v izvršilnem postopku

Jorg Sladič, 1.12.2019

Obligacije, Civilni sodni postopki

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 8/20191. Kriptovalute kot neznani pravni predmeti, ki se uporabljajo v pravnem in poslovnem prometu 2. Tehnologija veriženja blokov (tudi v kriptovalutah) kot moderniziran rovaš 3. Gospodarske vrste kriptožetonov 4. Ali so kriptovalute primerljive z denarjem ali zakonito priznanim plačilnim sredstvom
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Upravne sankcije glede na obliko krivde pri upravljanju skladov EU

Matija Miklič, 1.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matija Miklič, Podjetje in delo, 8/20191. Uvod 2. Zadeva C-396/12, van der Ham in van der Ham-Reijersen van Buuren 3. Razlikovanje sankcij pri upravljanju skladov EU glede na obliko krivde 3.1. Razlike v teoriji in praksi nekaterih držav članic 3.2. Težave pri izvajanju prava EU na področju skladov EU 3.3. Predlog ureditve
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Ustavnost predlaganih sprememb in dopolnitev veljavne ureditve o podaljševanju pogodbenih razmerij z zakupniki kmetijskih zemljišč

Branko Korže, 1.12.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijska zemljišča

Branko Korže, Podjetje in delo, 8/20191. Veljavna pravna ureditev zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 2. Predlagane spremembe v osnutku Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije 3. Ratio legis upravljanja kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije 4. Ustavnopravne predpostavke za
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (1. del)

Boštjan Zrnec Orlič, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Boštjan Zrnec-Orlič, Podjetje in delo, 8/20191. Volkovi z borze 2. Zavarovana dobrina: izvabiti denar iz nogavic 2.1. Individualna ali kolektivna dobrina? 2.2. Interes izdajatelja, vlagateljev ali nekoga oziroma nečesa tretjega? 3. Ekskurz o blanketnosti zakonskega opisa 4. Zakonodajni mišmaš 4.1. Kaznivo dejanje ali prekršek? 5. Not
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Pregled avtorjev in njihovih prispevkov v letu 2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Podjetje in delo, letnik 2019 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa stran) Baghrizabehi, Denis - Zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči: tožba konkurenta in primerjalnopravne iztočnice - 1/120 Bergant Rakočević, Vesna - Razreševanje sporov pred Ar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Pregled sodne prakse

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Podjetje in delo, letnik 2019 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa stran) Sodna praksa RS Plačilo podizvajalcu pri odstopu terjatve (1/175) * Odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 57/2018 Sočasnost izpolnitve in 105. člen OZ (1/181) * Odločba Vrhovnega s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Stvarno in imensko kazalo

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Podjetje in delo, letnik 2019 (prva številka pomeni številko revije v letniku, druga pa stran) A actio pro socio Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih (Ži
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Odškodnina zaradi nezakonite razrešitve in zaradi prenehanja delovnega razmerja

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi nezakonite razrešitve in ne zaradi prenehanja delovnega razmerja, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja dejansko avtomatična posledica razrešitve. Škoda je tožniku nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi kršitve pogodbe, in ne zaradi njene odpove
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Dnevi slovenskih pravnikov 2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019V Portorožu je od 10. do 12. oktobra 2019 potekalo 45. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba LEXPERA (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 54 uglednih s
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktualne dileme

Miha Šepec, 1.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 8/20191. Uvodno o kazenski odgovornosti pravnih oseb 2. Temelji kazenske odgovornosti pravnih oseb 3. Aktualne dileme pravne teorije in sodne prakse 3.1. Koncept krivde pri odgovornosti pravne osebe 3.2. Prispevek vodstvenih in nadzornih organov ter delavcev pravne osebe h kaznivemu dejanju 3.3. S
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Davčna obravnava transakcij z lastnimi poslovnimi deleži

Aleksander Mavko, 1.12.2019

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

Aleksander Mavko, Podjetje in delo, 8/20191. Uvod 2. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot dobiček iz kapitala 3. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot prikrito izplačilo dobička 4. Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži kot zloraba predpisov 5. Sklep Povzetek Prispevek je odziv na stališče Finančne uprave RS, po
Naslovnica
Podjetje in delo, 2019⁄8

Vsebina PID št.8/2019

Avtor ni naveden, 1.12.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2019stran 1343 Aleksander Mavko Davčna obravnava transakcij z lastnimi poslovnimi deleži Tax Treatment of Transactions with Own Shares stran 1355 Miha Šepec Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktua
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izzivi delovnega prava v času prekarnega dela

Darja Senčur Peček, 1.10.2019

Delovna razmerja

Darja Senčur-Peček, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je obravnavano vprašanje opredelitve pojma prekarnost, v nadaljevanju pa so najbolj pogoste oblike dela v Sloveniji (delovno razmerje za določen čas, študentsko delo, delovno razmerje s krajšim delovnim časom, agencijsko delo ter navidezni samozaposleni in druga prikrita delovna razmerja) analizirane z vidika tveganja za prekarnost. Predstavljeni so tudi možni ukrepi za preprečevanje oziroma odpravljanje prekarnosti, aktualni tudi za slovensko ureditev.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravica udeležencev do izjave v nepravdnih postopkih v družinskih zadevah

Dragica Wedam Lukić, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Dragica Wedam-Lukić, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Otroku je bila že z Zakonom o pravdnem postopku priznana pravica, da izrazi svoje mnenje v postopku, v katerem sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih staršev in drugih oseb z otroki. S prenosom odločanja o družinskih zadevah v nepravdni postopek je bil njegov položaj še okrepljen, saj mu zakon priznava pravico, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih, v katerih se odloča o varstvu njegovih koristi. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči, da se staršem ne dovoli, da bi se seznanili z vsebino razgovora z otrokom, vendar mora v tem primeru dele izjav, na katere je oprlo svojo odločitev, povzeti v obrazložitvi odločbe. Ker je s tem omejena pravica staršev do seznanitve s celotnim procesnim gradivom že v postopku na prvi stopnji, bi moralo sodišče to določbo razlagati restriktivno in staršem omejiti pravico, da se seznanijo z vsebino otrokove izjave, samo če bi imelo razkritje otrokovega mnenja zanj škodljive posledice. Pri tem mora pravico staršem omejiti le toliko, kolikor je to nujno za varstvo otrokovih pravic. Na koncu avtorica opozarja, da bi zaradi vloge, ki jo ima v postopku pridobivanja otrokovega mnenja center za socialno delo, lahko prišlo do zastojev v postopku, s tem pa do kršitve otrokove pravice do sojenja v razumnem roku in posledično celo do kršitve njegove pravice do družinskega življenja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Prekluzije v nepravdnih postopkih

Mateja Končina Peternel, 1.10.2019

Civilni sodni postopki

Mateja Končina-Peternel, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Določba 42. člena ZNP-1 sodnikom omogoča prožnost pri prilagajanju določb ZPP o prekluziji posebnostim posameznega nepravdnega postopka. To je tudi v skladu s smernicami v sodobnih ureditvah civilnih postopkov. V vseh nepravdnih postopkih lahko udeleženci ves čas postopka na prvi stopnji in še v pritožbi navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb, ki niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Kadar pa gre za navajanje drugih dejstev in ugovorov, je treba pri uporabi določb ZPP o prekluziji tudi v tistih predlagalnih nepravdnih postopkih, ki se nanašajo na ureditev premoženjskopravnih razmerij in so po svoji naravi najbližji pravdnemu postopku, upoštevati, ali so bili udeleženci postopka dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti določena procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Vsebina PID št.6-7/2019

Avtor ni naveden, 1.10.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019stran 863 Patrick Vlačič Tehnologija veriženja blokov in vrednostni papirji Blockchain Technology and Documents of Title stran 874 Janja Hojnik Inteligentne naprave in človekove pravice Intelligent Devices and Human Rights
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pomen in posledice molka organa pri odločanju v upravnih postopkih

Polonca Kovač, 1.10.2019

Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava problematiko molka upravnih organov, kar avtorica postavi v širši javnopravni oziroma evropski kontekst razvoja dobre uprave. V tem okviru je opozorjeno na dileme, kot so prednosti in slabosti negativne ali pozitivne fikcije ob molku organa, oficialna devolucija, odškodninska odgovornost ter razlika med predpisanim in razumnim rokom. Navedenih je več sodnih odločb o teh vprašanjih. Izhodišče prispevka je, da je molk organa kljub instrukcijski naravi predpisanega roka za odločitev nezakonito ravnanje. V prispevku so analizirani statistični podatki upravnega ministrstva glede rokovnega (ne)delovanja slovenskih upravnih organov v zadnjih letih. Avtorica ugotavlja, da sta tako pravna ureditev z določenimi roki in modelom negativne fikcije kot praksa izvajanja teh pravil v Sloveniji v grobem ustrezni. Po drugi strani so skrb vzbujajoča odstopanja na ravni regulacije z nesorazmernim ali nedodelanim uvajanjem pozitivne fikcije, pa tudi na ravni izvrševanja v nekaterih resorjih, zlasti z ekscesno dolgimi postopki pri socialnih pravicah. Zato bodo v prihodnje potrebne izboljšave, vendar bolj na ravni organizacije dela in ozaveščanja uradnih oseb kot normativno. Ključne besede: molk (upravnega) organa, negativna in pozitivna fikcija, predpisani in razumni roki odločanja, pravno varstvo
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Svetovalna pogodba

Matija Damjan, 1.10.2019

Obligacije

Matija Damjan, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Svetovalna pogodba je v praksi pogost pogodbeni tip, ki ima na področjih različnih strok razmeroma standardizirano vsebino. Svetovalec ima posebno strokovno, tehnično ali drugo znanje, ki ga za dogovorjeno odmeno posreduje naročniku v obliki nasveta ali mnenja. Naročnik se na podlagi svetovanja sam odloča glede svojega nadaljnjega ravnanja. Pogodba v Obligacijskem zakoniku ni posebej urejena, glede na vsebino obveznosti svetovalca pa jo je mogoče kvalificirati bodisi kot podjemno pogodbo bodisi kot mandat. Razlika med njima je zlasti v dolžnosti svetovalca, da si prizadeva za uresničitev naročnikovega interesa. Od pravne kvalifikacije je odvisno tudi, kaj se šteje za napako svetovanja, za katero svetovalec odgovarja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Aktualna vprašanja dvojnega statusa in drugih predlaganih sprememb ZPIZ-2 s področja obveznega zavarovanja

Marijan Papež, 1.10.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) julija 2019 in po zaključku dela pogajalske skupine, 16. julija 2019 dan v javno obravnavo. Predlagane spremembe prinašajo prilagoditev sistema in ne pomenijo reforme, ki jo bo v naslednjih letih treba izvesti za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne in istočasno zagotavljanje dostojnih oziroma dostojnejših pokojnin. Bistvene so novosti na področju odmernega odstotka, kjer naj bi se postopno izenačila spola, kar je vsekakor pozitivna rešitev, glede katere se je pogajalska skupina hitro poenotila. In sicer bo odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe 63,5. Višina odmernega odstotka bo pozitivno vplivala na višino vseh vrst pokojnin (starostne, predčasne, invalidske, vdovske, družinske, delne), nadomestil iz invalidskega zavarovanja in dela vdovske pokojnine, kar se vsekakor ujema s ciljem zagotavljanja dostojnejših pokojnin. Zelo pomembna je tudi določitev višjega odmernega odstotka za 15 let zavarovalne dobe; danes je pri 26 odstotkih za moške oziroma 29 odstotkih za ženske, postopno pa se bo za oboje zvišal na 29,5 odstotka. Pomembna novost je tudi dodatni odmerni odstotek za otroke, in sicer za največ tri, ter tudi znižanje ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa s sedanjih 4 odstotkov na 3 za eno leto dodatne pokojninske dobe brez dokupa in uvedba te ugodnosti tudi ob ponovni vključitvi v obvezno zavarovanje. V zvezi z dvojnim statusom je bil sprejet do neke mere kompromisen predlog, ki bi osebam, ki bodo izpolnile pogoje za starostno pokojnino, omogočil, da bi jim namesto sedanjih 20 izplačevali 40 odstotkov pokojnine, kar pa bi bilo omejeno na največ tri leta. Vendar je pred sprejemom drugačne ureditve dvojnega statusa treba proučiti čim več dejavnikov, ki nanj vplivajo. Postopno podaljšanje starosti za najmanj 15 let zavarovalne dobe s 65 na 6
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Razmerje med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih (problematika centrov za socialno delo, izvedencev in drugih oseb, ki varujejo otrokove koristi)

Rijavec Vesna, Keresteš Tomaž, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Vesna Rijavec, Tomaž Keresteš, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtorja v prispevku obravnavata razmerja med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih, še posebej s položajem zakonitih udeležencev ter položajem centrov za socialno delo (CSD). Ugotavljata, da pojem zakonitega udeleženca za slovenski nepravdni postopek ne predstavlja nobene posebne novosti. Prav tako podrobno obravnavata novo vlogo CSD v nepravdnem postopku. Kot posebej problematično področje se kaže razmejitev položaja CSD in položaja izvedenca, kjer pa se avtorja vseeno zavzemata, da se sodišča vzdržijo nepotrebnega postavljanja izvedencev, ki podražijo postopek in podaljšajo njegov tek. Ključne besede: nepravdni postopek, subjekti postopka, udeleženci, center za socialno delo, izvedenci, druge osebe
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pogodba o finančnem lizingu

Vesna Kranjc, 1.10.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Poslovna praksa vrsto pogodb imenuje lizinške pogodbe. Nekatere od njih izpolnjujejo pogoje za zakupno (najemno) pogodbo po Obligacijskem zakoniku, po drugi strani pa specifične okoliščine finančni lizing oddaljujejo od zakupa. Prispevek analizira te okoliščine (predmet lizinga, ki ga lizingodajalec kupi zaradi sklenitve lizinške pogodbe, specificira lizingojemalec; lizinško nadomestilo se določi glede na lizingodajalčeve stroške nakupa predmeta). Prispevek pritrjuje stališču, da ima finančni lizing naravo zakupne pogodbe, vendar pa posebne okoliščine pri finančnem lizingu zahtevajo uporabo posebnih pravil. Podaja izhodišča za uporabo pravil pri vprašanjih, ki ne omogočajo podreditve pod zakupno pogodbo. Ključne besede: pogodba o finančnem lizingu, pravna narava finančnega lizinga, zakupna pogodba s finančnim namenom, prodaja na obroke, Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem lizingu Title: Financial Leasing Contract Abstract: Business practice uses the term leasing/lease for a number of contracts. Some of them qualify as the lease contract, as is regulated in the Code of Obligations. However, the specific characteristics of financial leasing varies from the lease contract. This article analyses its relevant characteristics - lessor buys goods on specifications made by the lessee, the goods are acquired by the lessor in connection with the lease agreement, the rent is calculated according to the lessor''s cost of purchasing item. The article affirms the view that financial leasing has the nature of a lease, but that specific circumstances on the financial leasing side require the application of specific rules. The article also presents the basis for applying the specific rules to cases that do not allow subordination under a lease contract. Keywords: financial leasing contract, legal nature of financial lease, lease with financing purpose, credit sale, UNIDROIT Convention on International Financial Leasing
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Konzorcijska pogodba za izvedbo gradnje

Konrad Plauštajner, 1.10.2019

Obligacije

Konrad Plauštajner, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Sodobne gospodarske razmere, ki jih oblikuje predvsem hiter tehnični razvoj, zahtevajo tudi na področju gradbeništva projektno povezovanje sicer samostojnih gospodarskih subjektov za dosego poslovnih ciljev in uspeha. Zato je konzorcij, ki ni pravna oseba, ampak le začasna delovna skupnost, zelo primerna oblika skupnega nastopanja več ponudnikov pri pridobitvi poslov. V Sloveniji ni zakonsko urejen, vendar temelji na societas, pri čemer se lahko notranja razmerja med člani konzorcija urejajo avtonomno. Standardne klavzule pogodbe o konzorciju urejajo razmerja med njegovimi člani, kot so namen pogodbe, obseg in razdelitev nalog, ki jih prevzemajo člani konzorcija, imenovanje vodilnega člana konzorcija, ki vstopi v pogodbeno razmerje z naročnikom, upravljanje poslov v konzorciju, garancije in jamstva do naročnika, notranje obveznosti v konzorciju, plačila in trajanje ter prenehanje pogodbe. De lege ferenda ni pričakovati zakonske ureditve konzorcija in zaenkrat tudi ni takšne potrebe. To ne pomeni, da se teorija in praksa glede konzorcijske pogodbe ne razvijata, saj v gradbeništvu ta pogodba nima alternative, ne glede na to, kako jo stranke poimenujejo. Ključne besede: konzorcij, konzorcijska pogodba, član konzorcija - konsort, vodilni član konzorcija, naročnik, ponudnik, skupna ponudba, izvajalec, podizvajalec, garancija, notranja razmerja v konzorciju
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izvršitev sodnih odločb v družinskopravnih zadevah

Tjaša Ivanc, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Tjaša Ivanc, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Izvršitev sodnih odločb v družinskih zadevah predstavlja "stičišče" zakonskih rešitev družinskega in izvršilnega prava ter zapleteno pravno področje, katerega ureditev je velik izziv tako za zakonodajalca kot za strokovnjake v praksi. Prispevek obravnava temeljna načela izvršilnega postopka v družinskih zadevah, ki so determinirana s svojo dvojno naravo. Ta se kaže v procesnopravnih in materialnopravnih elementih, značilnih za obravnavano področje. Posebnosti izvršilnega postopka v družinskopravnih zadevah so obravnavane z analizo posameznih faz izvršbe glede varstva, vzgoje in osebnih stikov otrok, in sicer tako faze dovolitve kot faze oprave izvršbe. Analiza trenutne zakonske ureditve in sodne prakse pokaže, da je ponovna presoja varstva koristi otroka na izvršilnem sodišču možna pri odločanju o odlogu izvršbe in da predstavlja kriterij, po katerem sodišče tehta, ali je treba izvršbo nadaljevati ali jo odložiti. Iz primerjalnopravnih ureditev so podani možni predlogi za nadaljnje spremembe.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 162 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(38) Podjetje in delo(4008)

Leto objave

2019(91) 2018(104) 2017(113) 2016(131)
2015(115) 2014(123) 2013(74) 2012(132)
2011(146) 2010(134) 2009(155) 2008(142)
2007(141) 2006(143) 2005(155) 2004(179)
2003(188) 2002(203) 2001(207) 2000(170)
1999(201) 1998(184) 1997(140) 1996(168)
1995(130) 1994(113) 1993(110) 1992(83)
1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov