Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 162
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4032)
Publikacija Članek
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izvršitev sodnih odločb v družinskopravnih zadevah

Tjaša Ivanc, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Tjaša Ivanc, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Izvršitev sodnih odločb v družinskih zadevah predstavlja "stičišče" zakonskih rešitev družinskega in izvršilnega prava ter zapleteno pravno področje, katerega ureditev je velik izziv tako za zakonodajalca kot za strokovnjake v praksi. Prispevek obravnava temeljna načela izvršilnega postopka v družinskih zadevah, ki so determinirana s svojo dvojno naravo. Ta se kaže v procesnopravnih in materialnopravnih elementih, značilnih za obravnavano področje. Posebnosti izvršilnega postopka v družinskopravnih zadevah so obravnavane z analizo posameznih faz izvršbe glede varstva, vzgoje in osebnih stikov otrok, in sicer tako faze dovolitve kot faze oprave izvršbe. Analiza trenutne zakonske ureditve in sodne prakse pokaže, da je ponovna presoja varstva koristi otroka na izvršilnem sodišču možna pri odločanju o odlogu izvršbe in da predstavlja kriterij, po katerem sodišče tehta, ali je treba izvršbo nadaljevati ali jo odložiti. Iz primerjalnopravnih ureditev so podani možni predlogi za nadaljnje spremembe.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu

Jure Praprotnik, 1.10.2019

Šport in organizacije, Obligacije

Jure Praprotnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtor v prispevku glede na specifičnost nogometa kot tekmovalnega športa, stopnjo (ne)kršitve pravil nogometne igre, standardov v njej, upoštevajoč riziko, ki ga igralci (ne) sprejemajo z udeležbo v nogometu kot tekmovalnem športu, odločitve sodnikov, položaj igralcev, položaj in možnosti dosega žoge ter naravo tekme, skuša določiti mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem v nogometu, pri čemer je vsak primer treba obravnavati kazuistično. V sklepu pride do ugotovitve, da je odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu prej izjema kot pravilo. Ključne besede: pravila igre, splošna pravna pravila, meja protipravnosti, odločitve sodnika
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Zagovornik, ki svoje dolžnosti ne opravlja ustrezno, in skrb kazenskega sodišča za kakovostno formalno obrambo

Tomaž Bromše, 1.10.2019

Kazenski postopek

Tomaž Bromše, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Med pravnimi jamstvi obdolžencev v kazenskih postopkih je pravica do obrambe s strokovno pomočjo. V primerih obvezne obrambe, ko si obdolženi ne priskrbi zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti za nadaljnji tek kazenskega postopka. Predsednik sodišča sme v določenih primerih postavljenega zagovornika razrešiti, če ta ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Članek obravnava okoliščine, v katerih je zaradi neustreznega dela postavljenega zagovornika potrebna intervencija sodišča, da se obdolžencu zagotovi pravica do poštenega sojenja. Ključne besede: kazenski postopek, zagovornik, neustrezno opravljanje dolžnosti, pošteno sojenje Title: Inadequate Performance of Defence Counsel and Criminal Court’s Role in Effective Formal Defence Abstract: One of the defendants? legal guarantees in criminal proceedings is the right to be defended by a legal representative. If in the cases of mandatory defence the accused fails to retain defence counsel by themself, the president of the court appoints a defence counsel ex officio for the course of criminal proceedings. The president of the court may in some instances withdraw the appointed defence counsel if the latter does not discharge their duty properly. This article addresses the circumstances in which inadequate performance of appointed defence counsel requires an intervention of the criminal court to ensure the defendant''s right to a fair trial. Keywords: criminal proceedings, defence counsel, inadequate performance, fair trial
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravica do zagovornika: dva vidika iz novejše prakse Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice

Jaklič Klemen, Setnikar in Vesna Božič Štajnpihler Maša, 1.10.2019

Človekove pravice, Kazenski postopek

Klemen Jaklič, Maša Setnikar in Vesna Božič-Štajnpihler, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek se v prvem delu ukvarja z vprašanjem, kje na glavni obravnavi sedi obtoženi. Iz nekaterih podatkov namreč izhaja, da mora obtoženi nemalokrat sedeti sam na sredini, na "zatožni klopi", in ne ob sodnikovi desni strani, kjer sicer sedi njegov zagovornik. V prispevku se obrazloži in zagovarja teza, da je s tem med drugim kršena obtoženčeva ustavna pravica do učinkovitega dostopa do zagovornika, ter pokaže na izvirne ustavnosodne poti, po katerih bi tovrstne, domnevno množične kršitve te pravice lahko učinkovito sanirali. V drugem delu prispevka je nato analiziran še novejši razvoj pravice do zgodnjega dostopa do zagovornika v praksi ESČP. Ključne besede: pravica do zagovornika, sedežni red v sodni dvorani, sodni red, človekovo dostojanstvo, kazenski postopek, enakost orožij, pravica do zgodnjega dostopa do zagovornika Title: Right to an Attorney: Two Aspects from Recent Jurisprudence of the Constitutional Court and the European Court of Human Rights Abstract: The first part of the article examines the question of where in the courtroom the defendant is to be seated. Some have suggested that defendants are frequently ordered to sit right in the centre of the courtroom, by themselves, and not to the right of the judge, where their defence attorney is seated. We argue that this constitutes a violation of the defendant''s constitutional right to an attorney, which must not be unduly restricted. The article then proceeds to highlight original ways in which this could be remedied in a systemic and effective manner. In its second part, the article then turns to an analysis of the latest developments in the ECtHR jurisprudence regarding the right to an attorney at the earliest stage of criminal proceedings.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Novosti in povezanost institutov z noveliranim Zakonom o revidiranju in Zakonom o gospodarskih družbah

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Revizija

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Revizijska direktiva in Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa (SJI) sta narekovali spremembe revizijske zakonodaje v državah članicah EU. Slovenija je evropsko zakonodajo na področju revidiranja upoštevala že v ZGD-1 in jo je zdaj dopolnila še z novelo Zakona o revidiranju ZRev-2A. V članku prikazujemo novosti in pojasnjujemo povezanost posameznih institutov, ki so urejeni v ZGD-1 in ZRev-2. Pojem SJI je z ZRev-2A na novo definiran in širi obseg subjektov tudi na podjetja v državni ali občinski večinski lasti. Za vse SJI zdaj neposredno velja Uredba EU o reviziji SJI, ki precej strogo določa pravila delovanja revizorjev in revizijskih podjetij. Postopek imenovanja revizorja je natančno določen. V skladu z ZRev-2A je minimalni mandat tri leta, kar naj bi povečalo revizorjevo neodvisnost. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem pa je z ZRev-2A dobila pooblastila, da lahko tudi članom uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije začasno prepove opravljanje njihovih nalog v družbi. Ključne besede: Revizijska direktiva, Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa, ZRev-2A, ZGD-1, subjekt javnega interesa (SJI), obvezna revizija, pogodba o revidiranju, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Varstvo poklicne skrivnosti med preiskovanjem kaznivega dejanja: v luči izvršitve odločb Ustavnega sodišča RS

Miha Šepec, 1.10.2019

Kazenski postopek

Miha Šepec, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Varstvo poklicne skrivnosti oziroma privilegirana komunikacija med obdolžencem in njegovim zagovornikom je ključni element poštenega postopka (fair trial). Če država ne omogoča varstva privilegirane komunikacije med zagovornikom in obdolžencem ali pa to celo aktivno izrablja, zagovornik ne more učinkovito opravljati svojega dela in temeljne pravice posameznika v kazenskem postopku ostanejo le mrtva črka na papirju. V prispevku so predstavljene praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede varovanja poklicnih skrivnosti odvetnikov, ustavna odločba U-I-115/14-28, ki je zelo podrobno opredelila pomen odvetniške zasebnosti v kazenskem postopku, in spremembe, uvedene z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, s katero so zakonsko urejene zahteve, ki jih je v svoji odločbi postavilo Ustavno sodišče. Ključne besede: poklicna skrivnost, Ustavno sodišče RS, zaupna komunikacija, odvetniška zasebnost, privilegij zoper samoobtožbo, hišna preiskava, preiskava elektronske naprave Title: Protection of Professional Secrecy during Criminal Offence Investigation in Light of the Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Abstract: The protection of professional secrecy or privileged communication between the defendant and his attorney is a key element of a fair trial. If the state does not allow the protection of privileged communication between the defendant and his attorney, or even actively exploits it, then the attorney cannot perform his duty effectively and the fundamental rights of the defendant in criminal proceedings are only dead letters on a paper. In the article we will present the practice of the European Court of Human Rights on the protection of professional secrecy between defendants and their attorneys, Constitutional Decision UI-115/14-28, which has radically redefined the importance of professional secrecy in criminal proceedings, and amendment to the Criminal Procedure Act ZKP-N, which regulates the r
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izzivi za odvetnike v kazenskih postopkih prihodnosti: postopki po Uredbi o Evropskem javnem tožilstvu

Primož Gorkič, 1.10.2019

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Gorkič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek prikaže in analizira posebnosti kazenskih postopkov, ki bodo potekali na podlagi Uredbe o Evropskem javnem tožilstvu. Ta uredba, četudi naj bi prinesla unificirana pravila kazenskega postopka, ureja položaj obrambe zelo razpršeno, na več ravneh, z različnimi pravnimi viri. Izluščiti, kakšen je položaj obrambe, bo zato zelo zahtevno. Dodatno je položaj zagovornika otežen zato, ker njegovo strokovno znanje ne pomeni nujno dodane vrednosti pri vodenju obrambe. Jezikovne in pravne ovire v postopkih s tujimi prvinami so lahko tako zahtevne, da bo sam moral poiskati strokovno pomoč pri tistih, ki so v tujem okolju bolj domači. To pa vodi v postopke, v katerih so stroški obrambe zelo visoki, kakovostne obrambe pa deležni le premožni obdolženci. Ključne besede: kazenski postopek, pravice obrambe, pravica do zagovornika, Evropsko javno tožilstvo, kazenski postopek z mednarodnim elementom, izločitev dokazov, unifikacija kazenskega postopka
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izvršljivost notarskega zapisa nepremičninske najemne pogodbe

Bojan Podgoršek, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Bojan Podgoršek, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Pogodbe o najemu poslovnih prostorov in stanovanj spadajo med najpogostejše in najpomembnejše pravne posle gospodarskih subjektov kot tudi potrošnikov. Kljub temu na tem področju ni pravne gotovosti glede pomena in učinkovitosti izvršljivega notarskega zapisa. Sodna praksa v primerljivih primerih sprejema različne odločitve. Problem učinkovite izvršljivosti najemnikove obveznosti vrnitve nepremičnine lastniku zaradi neplačevanja najemnine je rešljiv z malenkostnima spremembama dveh zakonov, ki urejata to področje: Stanovanjskega zakona ter Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Sprememba bi izključila sodno pristojnost za odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Razreševanje sporov pred Arbitražnim sodiščem za šport (CAS) – vprašanje pristojnosti

Vesna Bergant Rakočević, 1.10.2019

Šport in organizacije

Vesna Bergant-Rakočević, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje pristojnosti Arbitražnega sodišča za šport (CAS). Prikazana je razlika med pristojnostjo in dopustnostjo, nato pa se referat osredotoča na vrste in oblike arbitražnih klavzul. Poseben poudarek je namenjen patološkim arbitražnim klavzulam v postopku navadne arbitraže ter tako imenovanim prisilnim arbitražnim klavzulam, ki so zajete v pravilih športnih organizacij in so relevantne v postopkih pritožbenih arbitraž. Sledi opis prakse senatov CAS, doktrine švicarskega zveznega vrhovnega sodišča, dveh odmevnih odločitev drugih nacionalnih sodišč, belgijskega in nemškega, ter odločitev ESČP, ki so vse relevantne za delovanje CAS. Ključne besede: CAS, arbitraža, športna arbitraža, razreševanje sporov na področju športa, pristojnost CAS, dopustnost, arbitražna klavzula, prisilne arbitražne klavzule, patološke arbitražne klavzule, specifičnost športa
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Avtonomna vozila in odškodninska odgovornost

Petra Weingerl, 1.10.2019

Cestni promet, Obligacije

Petra Weingerl, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava izzive, ki jih avtonomna vožnja prinaša na področju odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila. Ti izzivi so povezani s pomembnim trendom, ki vpliva na prihodnost osebne mobilnosti - odločitve o vožnji se s človeka prenašajo na tehnologijo. Obstoječi sistem odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila, v EU temelji na dveh stebrih: na obveznem zavarovanju odgovornosti za povračilo škode žrtvam prometnih nesreč in na odgovornosti proizvajalca avtonomnega vozila z napako. Z uvedbo avtonomnih vozil v cestni promet se pojavljajo nova tveganja, ki bi lahko vplivala na obstoječi koncept odgovornosti. Je veljavna zakonodaja ustrezna za povrnitev škode, ki jo povzroči avtonomno vozilo, ali pa bi bilo treba razmisliti o novi paradigmi? Vsakršna nova rešitev na tem področju mora biti rezultat tehtanja številnih interesov, upoštevati mora temeljne pravice vseh udeleženih, hkrati pa biti dovolj uravnotežena, da ne zaduši prihodnjih inovacij. Vendar pa noben sistem odgovornosti ni ustrezen, če postopkovna pravila v zvezi z dokazovanjem onemogočajo ali otežujejo dokazovanje elementov odškodninske odgovornosti. Ključne besede: avtonomna vozila, škoda, tveganja, odgovornost proizvajalca, avtomobilsko zavarovanje, pravila dokazovanja
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Tehnologija veriženja blokov in vrednostni papirji

Patrick Vlačič, 1.10.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Patrick Vlačič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Nakladnica je ključni dokument v pomorskem prevozu, hkrati pa je tudi vrednostni papir. Nenavadno je, da leta 2019 velika večina pomorskih prevozov še vedno poteka z uporabo papirne nakladnice. Doslej se pomorski prevoz tovora ni informatiziral, ker informacijske tehnologije niso nujno pomenile prednosti, temveč večkrat celo dodatne aktivnosti in nove pravne dileme. Tehnologija veriženja blokov je nastala predvsem zaradi digitalnega denarja. Ima pa nekatere funkcije in značilnosti, ki so korak naprej pri dosedanjih tehnoloških omejitvah v povezavi z vrednostnimi papirji. To še ne pomeni, da je ta tehnologija dala odgovore na vsa odprta pravna vprašanja, ima pa nastavke, da končno omogoči informatizacijo pomorske prevozne industrije. Tehnološkemu delu mora slediti tudi rešitev pravnih vprašanj. V tem primeru so rešitve bodisi pogodbene ali zakonodajne narave. Ključne besede: nakladnica, elektronska nakladnica, elektronski prenosni dokumenti, tehnologija veriženja blokov, pomorski prevoz tovora, Haaška pravila, Visbyjska pravila, Hamburška pravila, Rotterdamska pravila, CargoX Title: Blockchain Technology and Documents of Title Abstract: Bill of lading is an essential document in maritime transport, and is also a document of title. Oddly enough, in 2019, the vast majority of maritime transport is still in the process of issuing paper bills of lading. Until now, the use of electronic means in carriage of goods by sea has not been widespread because information technology has not necessarily been an advantage. On the contrary, many times additional activities and new legal dilemmas have arisen. Blockchain technology has been invented primarily because of cryptocurrencies. However, it has some features that can be a step forward in what have so far been technological limitations in documents of title. It does not mean that this technology has answered all the outstanding legal questions. However, blockchain has all the features to enab
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Inteligentne naprave in človekove pravice

Janja Hojnik, 1.10.2019

Človekove pravice

Janja Hojnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek kratko oriše povezavo med umetno inteligenco in človekovimi pravicami. Avtorica zagovarja stališče, da je na človekovih pravicah utemeljen pristop k regulaciji umetne inteligence najboljša alternativa za varovanje človeštva pred najhujšimi tveganji, ki jih prinaša umetna inteligenca. Zaveza etičnemu razvoju in uporabi umetne inteligence je pomembna, a zaveza varovanju človekovih pravic je še pomembnejša. V tem pogledu je zlasti bistvena dosledna zaščita pravice do zasebnosti oziroma zaveza tistih, ki osebne podatke o ljudeh zbirajo, da bodo te podatke pri razvoju sistemov umetne inteligence v zelo raznovrstnih sferah življenja varovali. Potrebnih bo veliko raziskav o potencialnih grožnjah umetne inteligence za človekove pravice kot tudi ukrepov za ustrezno odzivanje na ta tveganja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pravni prikaz prestopa športnika v nogometu

Janez Pejovnik, 1.10.2019

Šport in organizacije

Janez Pejovnik, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava vlogo odvetnika specialista za športno pravo pri prestopu športnika v nogometu. V prvem delu jo predstavi predvsem s stališča prestopa kot celote, v drugem delu pa sledi kratka analiza pogodbe o prestopu in njenih bistvenih določb. Ključne besede: športno pravo, odvetnik, nogomet, prestop, pogodba, FIFA Title: Football Player Transfer from a Legal Perspective Abstract: The role of a lawyer specialised in sports law in connection with a transfer of a football player, particularly regarding a transfer as a whole, and a short analysis of a transfer agreement and its essential clauses. Keywords: sports law, lawyer, football, transfer, agreement, FIFA
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje

Jerneja Prostor, 1.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: V prispevku je podrobneje obravnavano novo I.b poglavje Delničarske direktive I o preglednosti institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, ki je bilo v direktivo vneseno z Delničarsko direktivo II iz leta 2017. Pojasnjene so zahteve po razkritju (1) politike sodelovanja institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja na skupščinah družb, v katere se vlaga, (2) usklajenosti naložbene strategije institucionalnih vlagateljev s profilom in trajanjem njihovih obveznosti, (3) dogovora med institucionalnim vlagateljem in upravljavcem premoženja, če mu institucionalni vlagatelj prepusti upravljanje zbranih sredstev, (4) informacij o opravljanju storitev upravljavcev premoženja in (5) informacij o opravljanju storitev svetovalcev za glasovanje. Za vsako posamezno zahtevo po razkritju je pojasnjeno tudi, kako naj bi se predvidoma implementirala v slovenski in nemški pravni red. Prispevek problematizira nalaganje dolžnosti investicijskim vlagateljem in upravljavcev premoženja kot delničarjem, saj ti praviloma le uresničujejo svoje pravice, tradicionalno pa zaradi naložbe v družbo niso imeli tudi dolžnosti. Prav tako je obravnavana vedno pomembnejša vloga svetovalcev za glasovanje, urejanje položaja katerih utegne v prihodnje pomeniti izziv za zakonodajalce. Ključne besede: Delničarska direktiva II, delničarjeve dolžnosti, institucionalni vlagatelj, upravljavec premoženja, svetovalec za glasovanje Title: Transparency of Institutional Investors, Asset Managers and Proxy Advisors Abstract: The article examines in detail the new Chapter Ib of the first Shareholder Rights Directive on the transparency of institutional investors, investment managers and proxy advisers, which was included in the directive by the Shareholder Rights Directive II in 2017. It clarifies the requirements for disclosure of (1) the engagement policy of institutional investors and investment managers at the general meeti
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Rikardijanske pogodbe: prihodnost obligacijskega prava ali nišni produkt?

Jurij Lampič, 1.10.2019

Obligacije

Jurij Lampič, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Rikardijanske pogodbe (angl. Ricardian contracts) so pravnotehnološki koncept sestave, sklepanja in izpolnjevanja pogodb. Rikardijanska pogodba v enem elektronskem dokumentu združuje pogodbeno besedilo v običajnem pravnem jeziku s semantično identično različico, izraženo v strojno berljivem formaliziranem jeziku. Taka kombinacija teoretično omogoča izvršljivost pogodbe prek sodnega sistema, hkrati pa tudi avtomatizacijo izvršitvenih ravnanj, upravljanja, analize in - če je to za pogodbo relevantno - zagotavljanja skladnosti poslovanja. Prispevek se na kratko dotakne tudi tako imenovanih pametnih pogodb v verigi podatkovnih blokov (angl. smart contracts) in opozori na njihove omejitve. V nasprotju s pametnimi pogodbami rikardijanske pogodbe ne zahtevajo popolne formalizacije pogodbenih določil, temveč sestavljavcu še vedno omogočajo uporabo pomensko odprtih pravnih pojmov (na primer sklicev na standarde skrbnosti). Implementacije rikardijanskih pogodb so trenutno večinoma v fazi aplikativnih raziskav, se pa predvsem v finančni industriji (na primer na področju izvedenih finančnih instrumentov) že pojavljajo tudi delujoči sistemi. Prispevek prikaže nekaj teoretičnih vprašanj, ki jih odpira ta koncept, predvsem problematiko razvoja ustreznega formaliziranega jezika (ali jezikov) in s tem povezan problem prevedljivosti (zagotavljanje pomenske enakosti različic v naravnem in formaliziranem jeziku). Za uresničitev polnega nabora funkcionalnosti rikardijanskih pogodb bo potrebna tudi dograditev ustreznega pravnega okvira in tehnične infrastrukture, glavni izziv za širšo uveljavitev pa je trenutno pomanjkanje enotnih standardov za formalizirani jezik in podatkovne formate. Ključne besede: rikardijanske pogodbe, pogodba kot programska oprema, avtomatizacija pogodb, tehnologija veriženja podatkovnih blokov, tehnologija razpršenih evidenc, Ethereum Virtual Machine, problem prevedljivosti, računalniško podprte pogodbe, računalniš
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Izvršitelj včeraj, danes in jutri

Andrej Ekart, 1.10.2019

Civilni sodni postopki

Andrej Ekart, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Namen izvršilnega postopka je zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, sodne poravnave ali neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pri tem igra izvršitelj izredno pomembno vlogo, saj je pristojen za izvršbo na premičnine, izvršbo na izročitev stvari, za izpraznitev nepremičnin ipd. V Sloveniji je glede na število prebivalcev sorazmerno malo izvršiteljev. Nekateri imajo veliko dela, drugi manj, kar je posledica tega, da izvršitelja izbira upnik. Izvršitelj lahko opravlja svojo službo na celotnem območju Republike Slovenije, kar privede do tega, da nekateri izvršitelji opravljajo rubeže na območju, ki jim ni znano in od katerega so zelo oddaljeni, kar je povezano z neracionalno porabo izvršiteljevega časa. Ključne besede: izvršba, izvršilni postopek, izvršitelj, rubež, učinkovitost izvršbe, izvršilni stroški
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pridobivanje in uporaba osebnih podatkov v upravnih postopkih

Erik Kerševan, 1.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Upravni postopek in upravne takse

Erik Kerševan, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Ob sprejetju Splošne uredbe se je pojavila vrsta novih pravnih vidikov, ki vplivajo na zbiranje in druge oblike obdelave osebnih podatkov v upravnih postopkih. Nanašajo se na vprašanje zakonitosti navedene obdelave z vidika zahtev prava Evropske unije, ki se dopolnjujejo z zahtevami varstva človekovih pravic, predvsem glede varstva osebnih podatkov. S temi izzivi se bosta morali upravna in sodna praksa v Republiki Sloveniji šele soočiti. Ključne besede: upravni postopek, osebni podatki, Splošna uredba, pravo Evropske unije, človekove pravice Title: Collection and Use of Personal Data in Administrative Procedures Abstract: As a result of the adoption of the General Data Protection Regulation (GDPR), a number of new legal aspects are emerging that affect the collection and other forms of processing of personal data in administrative proceedings. These concern both the issue of lawfulness of said processing in the light of the requirements of European Union law, which are complemented by the requirements of the protection of human rights, in particular regarding the protection of personal data. Administrative and judicial practice in the Republic of Slovenia will have to face these challenges in the future. Keywords: administrative procedure, personal data, GDPR, EU law, human rights
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

(Ka)ko se srečata upravni in kazenski postopek

Liljana Selinšek, 1.10.2019

Upravni postopek in upravne takse, Kazenski postopek

Liljana Selinšek, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Stičišča kazenskega in upravnega postopka je mogoče opazovati na dveh ravneh: v konkretnih zadevah in s sistemskega vidika. Prispevek vsebuje kratko predstavitev obojega. Na ravni konkretnih primerov so poudarjena predhodna vprašanja ter prehajanje dokazov med obema vrstama postopkov. Na sistemski ravni pa sta obravnavana prekrškovni postopek kot sui generis mešanica upravnega in kazenskega postopka ter institut administrativnega sankcioniranja pravnih oseb, ki ima sistemski nastavek v Zakonu o prekrških, ni pa še del veljavnega pravnega reda na nobenem področju. Avtorica ugotavlja, da je prepletanje upravnega in kazenskega postopka v konkretnih primerih razmeroma neproblematično, saj zakonodaja vsebuje usmeritve glede večine pomembnejših vprašanj, ki se lahko pri tem odprejo. Nasprotno pa so na sistemski ravni zadeve precej bolj kompleksne in odpirajo tudi vprašanja, povezana z vlogo posamezne veje v pravnem sistemu kot celoti in zmožnostjo prava slediti hitremu družbenemu razvoju. Ključne besede: prekršek, kaznivo dejanje, kazenski postopek, upravni postopek, postopek o prekršku, administrativno sankcioniranje pravnih oseb, predhodno vprašanje, identično dejansko stanje Title: Juncture(s) of Administrative and Criminal Proceedings Abstract: The juncture(s) of criminal and administrative proceedings can be observed on two levels: in concrete cases and from the systemic point of view. The article offers a short presentation of both. In concrete cases, the emphasis is on preliminary issues and passage of evidences between both types of proceedings. On the systemic level, the author points out minor offence proceeding as a sui generis mixture of administrative and criminal proceeding, and a new system of administrative sanctioning of legal persons that has its legislative basis in Minor Offences Act, but is not yet effective in any field. The author finds that the juncture of administrative and criminal proceeding in concrete ca
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Poplačilo zastavnih (hipotekarnih) upnikov v izvršbi in stečaju

Damjan Orož, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Lastnina in druge stvarne pravice

Damjan Orož, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Zastavni upnik lahko zastavno pravico prisilno realizira v izvršilnem ali stečajnem postopku. V obeh veljajo posebna postopkovna in materialna pravila, ki na koncu vplivajo tudi na obseg poplačila zavarovane terjatve.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pomen in posledice molka organa pri odločanju v upravnih postopkih

Polonca Kovač, 1.10.2019

Upravni postopek in upravne takse

Polonca Kovač, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Prispevek obravnava problematiko molka upravnih organov, kar avtorica postavi v širši javnopravni oziroma evropski kontekst razvoja dobre uprave. V tem okviru je opozorjeno na dileme, kot so prednosti in slabosti negativne ali pozitivne fikcije ob molku organa, oficialna devolucija, odškodninska odgovornost ter razlika med predpisanim in razumnim rokom. Navedenih je več sodnih odločb o teh vprašanjih. Izhodišče prispevka je, da je molk organa kljub instrukcijski naravi predpisanega roka za odločitev nezakonito ravnanje. V prispevku so analizirani statistični podatki upravnega ministrstva glede rokovnega (ne)delovanja slovenskih upravnih organov v zadnjih letih. Avtorica ugotavlja, da sta tako pravna ureditev z določenimi roki in modelom negativne fikcije kot praksa izvajanja teh pravil v Sloveniji v grobem ustrezni. Po drugi strani so skrb vzbujajoča odstopanja na ravni regulacije z nesorazmernim ali nedodelanim uvajanjem pozitivne fikcije, pa tudi na ravni izvrševanja v nekaterih resorjih, zlasti z ekscesno dolgimi postopki pri socialnih pravicah. Zato bodo v prihodnje potrebne izboljšave, vendar bolj na ravni organizacije dela in ozaveščanja uradnih oseb kot normativno. Ključne besede: molk (upravnega) organa, negativna in pozitivna fikcija, predpisani in razumni roki odločanja, pravno varstvo
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Konzorcijska pogodba za izvedbo gradnje

Konrad Plauštajner, 1.10.2019

Obligacije

Konrad Plauštajner, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Sodobne gospodarske razmere, ki jih oblikuje predvsem hiter tehnični razvoj, zahtevajo tudi na področju gradbeništva projektno povezovanje sicer samostojnih gospodarskih subjektov za dosego poslovnih ciljev in uspeha. Zato je konzorcij, ki ni pravna oseba, ampak le začasna delovna skupnost, zelo primerna oblika skupnega nastopanja več ponudnikov pri pridobitvi poslov. V Sloveniji ni zakonsko urejen, vendar temelji na societas, pri čemer se lahko notranja razmerja med člani konzorcija urejajo avtonomno. Standardne klavzule pogodbe o konzorciju urejajo razmerja med njegovimi člani, kot so namen pogodbe, obseg in razdelitev nalog, ki jih prevzemajo člani konzorcija, imenovanje vodilnega člana konzorcija, ki vstopi v pogodbeno razmerje z naročnikom, upravljanje poslov v konzorciju, garancije in jamstva do naročnika, notranje obveznosti v konzorciju, plačila in trajanje ter prenehanje pogodbe. De lege ferenda ni pričakovati zakonske ureditve konzorcija in zaenkrat tudi ni takšne potrebe. To ne pomeni, da se teorija in praksa glede konzorcijske pogodbe ne razvijata, saj v gradbeništvu ta pogodba nima alternative, ne glede na to, kako jo stranke poimenujejo. Ključne besede: konzorcij, konzorcijska pogodba, član konzorcija - konsort, vodilni član konzorcija, naročnik, ponudnik, skupna ponudba, izvajalec, podizvajalec, garancija, notranja razmerja v konzorciju
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Svetovalna pogodba

Matija Damjan, 1.10.2019

Obligacije

Matija Damjan, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Svetovalna pogodba je v praksi pogost pogodbeni tip, ki ima na področjih različnih strok razmeroma standardizirano vsebino. Svetovalec ima posebno strokovno, tehnično ali drugo znanje, ki ga za dogovorjeno odmeno posreduje naročniku v obliki nasveta ali mnenja. Naročnik se na podlagi svetovanja sam odloča glede svojega nadaljnjega ravnanja. Pogodba v Obligacijskem zakoniku ni posebej urejena, glede na vsebino obveznosti svetovalca pa jo je mogoče kvalificirati bodisi kot podjemno pogodbo bodisi kot mandat. Razlika med njima je zlasti v dolžnosti svetovalca, da si prizadeva za uresničitev naročnikovega interesa. Od pravne kvalifikacije je odvisno tudi, kaj se šteje za napako svetovanja, za katero svetovalec odgovarja.
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Aktualna vprašanja dvojnega statusa in drugih predlaganih sprememb ZPIZ-2 s področja obveznega zavarovanja

Marijan Papež, 1.10.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) julija 2019 in po zaključku dela pogajalske skupine, 16. julija 2019 dan v javno obravnavo. Predlagane spremembe prinašajo prilagoditev sistema in ne pomenijo reforme, ki jo bo v naslednjih letih treba izvesti za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne in istočasno zagotavljanje dostojnih oziroma dostojnejših pokojnin. Bistvene so novosti na področju odmernega odstotka, kjer naj bi se postopno izenačila spola, kar je vsekakor pozitivna rešitev, glede katere se je pogajalska skupina hitro poenotila. In sicer bo odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe 63,5. Višina odmernega odstotka bo pozitivno vplivala na višino vseh vrst pokojnin (starostne, predčasne, invalidske, vdovske, družinske, delne), nadomestil iz invalidskega zavarovanja in dela vdovske pokojnine, kar se vsekakor ujema s ciljem zagotavljanja dostojnejših pokojnin. Zelo pomembna je tudi določitev višjega odmernega odstotka za 15 let zavarovalne dobe; danes je pri 26 odstotkih za moške oziroma 29 odstotkih za ženske, postopno pa se bo za oboje zvišal na 29,5 odstotka. Pomembna novost je tudi dodatni odmerni odstotek za otroke, in sicer za največ tri, ter tudi znižanje ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa s sedanjih 4 odstotkov na 3 za eno leto dodatne pokojninske dobe brez dokupa in uvedba te ugodnosti tudi ob ponovni vključitvi v obvezno zavarovanje. V zvezi z dvojnim statusom je bil sprejet do neke mere kompromisen predlog, ki bi osebam, ki bodo izpolnile pogoje za starostno pokojnino, omogočil, da bi jim namesto sedanjih 20 izplačevali 40 odstotkov pokojnine, kar pa bi bilo omejeno na največ tri leta. Vendar je pred sprejemom drugačne ureditve dvojnega statusa treba proučiti čim več dejavnikov, ki nanj vplivajo. Postopno podaljšanje starosti za najmanj 15 let zavarovalne dobe s 65 na 6
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Razmerje med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih (problematika centrov za socialno delo, izvedencev in drugih oseb, ki varujejo otrokove koristi)

Rijavec Vesna, Keresteš Tomaž, 1.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Vesna Rijavec, Tomaž Keresteš, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Avtorja v prispevku obravnavata razmerja med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih, še posebej s položajem zakonitih udeležencev ter položajem centrov za socialno delo (CSD). Ugotavljata, da pojem zakonitega udeleženca za slovenski nepravdni postopek ne predstavlja nobene posebne novosti. Prav tako podrobno obravnavata novo vlogo CSD v nepravdnem postopku. Kot posebej problematično področje se kaže razmejitev položaja CSD in položaja izvedenca, kjer pa se avtorja vseeno zavzemata, da se sodišča vzdržijo nepotrebnega postavljanja izvedencev, ki podražijo postopek in podaljšajo njegov tek. Ključne besede: nepravdni postopek, subjekti postopka, udeleženci, center za socialno delo, izvedenci, druge osebe
Naslovnica
PODJETJE IN DELO, 2019⁄6-7

Pogodba o finančnem lizingu

Vesna Kranjc, 1.10.2019

Obligacije

Vesna Kranjc, PODJETJE IN DELO, 6-7/2019Povzetek: Poslovna praksa vrsto pogodb imenuje lizinške pogodbe. Nekatere od njih izpolnjujejo pogoje za zakupno (najemno) pogodbo po Obligacijskem zakoniku, po drugi strani pa specifične okoliščine finančni lizing oddaljujejo od zakupa. Prispevek analizira te okoliščine (predmet lizinga, ki ga lizingodajalec kupi zaradi sklenitve lizinške pogodbe, specificira lizingojemalec; lizinško nadomestilo se določi glede na lizingodajalčeve stroške nakupa predmeta). Prispevek pritrjuje stališču, da ima finančni lizing naravo zakupne pogodbe, vendar pa posebne okoliščine pri finančnem lizingu zahtevajo uporabo posebnih pravil. Podaja izhodišča za uporabo pravil pri vprašanjih, ki ne omogočajo podreditve pod zakupno pogodbo. Ključne besede: pogodba o finančnem lizingu, pravna narava finančnega lizinga, zakupna pogodba s finančnim namenom, prodaja na obroke, Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem lizingu Title: Financial Leasing Contract Abstract: Business practice uses the term leasing/lease for a number of contracts. Some of them qualify as the lease contract, as is regulated in the Code of Obligations. However, the specific characteristics of financial leasing varies from the lease contract. This article analyses its relevant characteristics - lessor buys goods on specifications made by the lessee, the goods are acquired by the lessor in connection with the lease agreement, the rent is calculated according to the lessor''s cost of purchasing item. The article affirms the view that financial leasing has the nature of a lease, but that specific circumstances on the financial leasing side require the application of specific rules. The article also presents the basis for applying the specific rules to cases that do not allow subordination under a lease contract. Keywords: financial leasing contract, legal nature of financial lease, lease with financing purpose, credit sale, UNIDROIT Convention on International Financial Leasing
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 162 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

PODJETJE IN DELO(38) Podjetje in delo(3994)

Leto objave

2019(77) 2018(104) 2017(113) 2016(131)
2015(115) 2014(123) 2013(74) 2012(132)
2011(146) 2010(134) 2009(155) 2008(142)
2007(141) 2006(143) 2005(155) 2004(179)
2003(188) 2002(203) 2001(207) 2000(170)
1999(201) 1998(184) 1997(140) 1996(168)
1995(130) 1994(113) 1993(110) 1992(83)
1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov