Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 56)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Pravosodno sodelovanje na področju kazenskih zadev v praksi

Marjeta Švab-Širok, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marjeta Švab-Širok, Podjetje in delo, 6-7/2010Na področju pravosodnega sodelovanja je prišlo do precejšnjih sprememb in napredka. Pravosodno sodelovanje ne poteka več s posredovanjem Ministrstva za pravosodje, temveč neposredno med pristojnimi pravosodnimi organi. Pri tem veljajo načela medsebojnega zaupanja in priznavanja. Pri uresničevanju tovrstnega sodelovanja v praksi so pomemben dejavnik in hkrati ovira različne notranje pravne ureditve ter neposredno komuniciranje (zaradi različnih jezikov in prevajanja). Z namenom, da se ponudi pomoč pri pravosodnem sodelovanju in se to olajša ter pospeši, sta bila ustanovljena Evropska pravosodna mreža in Eurojust.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Kršitev pogodb in sankcije

Katarina Zajc, 6.10.2010

Obligacije

Katarina Zajc, Podjetje in delo, 6-7/2010Ekonomska analiza prava gleda na odškodnino za kršitev pogodb kot na ceno, ki jo je določena pogodbena stranka pripravljena oziroma jo mora plačati, če ne spoštuje pogodbenih določil. Članek obravnava spodbude strankam za kršitev oziroma izpolnitev pogodb, kot je vrsta in višina odškodnine, ki jo mora pogodbena stranka plačati odškodovancu. Članek zaključi, da sta temeljnega pomena za izračun odškodnine kakovost in kvaliteta podatkov, ki so sodišču, ki navadno prisoja odškodnino, na voljo, kar pa nedvomno vpliva na motivacijo pogodbenih strank, da kršijo oziroma izpolnijo pogodbene obveznosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Analiza nekaterih novosti na področju kazenskega prava po Lizbonski pogodbi

Katja Šugman-Stubbs, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katja Šugman-Stubbs, Podjetje in delo, 6-7/2010S sprejetjem Lizbonske pogodbe EU tudi na kazenskopravnem področju dobiva nadnacionalne pristojnosti, s tem pa države članice izgubljajo suverenost na tem področju. Avtorica analizira institucionalne spremembe, spremembe v postopkih sprejemanja kazenskopravne zakonodaje in vsebino ukrepov, ki jih po Lizbonski pogodbi sme sprejemati EU. Na koncu ugotavlja, da kljub načelni integraciji v pravo Skupnosti, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v pravni zasnovi EU še vedno ohranja določene posebnosti, ki kažejo, da se države članice niso želele popolnoma odreči kontroli na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Varstvo človekovih pravic v Evropski uniji po uveljavitvi Lizbonske pogodbe

Marko Ilešič, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo človekovih pravic

Marko Ilešič, Podjetje in delo, 6-7/2010Čeprav evropske skupnosti niso nastale z namenom varstva človekovih pravic, se je s časom pokazala potreba po njihovem varstvu tudi v pravu Evropske skupnosti oziroma Evropske unije. Sodišče Evropskih skupnosti oziroma Sodišče Evropske unije sta v številnih primerih to varstvo spoznali za temeljno načelo prava Evropske skupnosti/Evropske unije. Z Lizbonsko pogodbo je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala primarno pravo Evropske unije, hkrati pa je Evropska unija izrazila jasno voljo, da pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Avtor ob tem opozarja, da na videz jasne novosti Lizbonske pogodbe skrivajo vrsto nejasnosti glede njihove razlage.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Vsebina PID št.7/2010

Avtor ni naveden, 6.10.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2010KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKI IN KORPORACIJSKI ZAHTEVKI DELNIČARJEV IN GOSPODARSKIH DRUŽB/CORPORATE LAW - DAMAGE CLAIMS AND CORPORATE CLAIMS BY SHAREHOLDERS AND COMPANIES stran 967 Marjan Odar REVIZORJI IN IZDELAVA POSEBNIH IN IZREDNIH REVIZORSKIH POROČIL TER
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Predpogodbeno razkritje informacij: enakovrednost pogodbenih dajatev

Jaka Cepec, 6.10.2010

Obligacije

Jaka Cepec, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor v prispevku s pomočjo ekonomske analize prava analizira učinkovitost pravnih pravil slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, pri čemer analizira zgolj neenakost dajatev kot posledico predpogodbene asimetrije informacij. Kot osnovo za analizo avtor postavlja izhodišče, da bi morale stranke imeti dolžnost razkritja predpogodbenih informacij, pri čemer pa strankam ni treba razkriti načrtno pridobljenih produktivnih informacij. Skozi analizo avtor ugotavlja, da so pravni instituti, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev, le delno učinkoviti in bi bila zato s pravno-ekonomskega stališča dobrodošla delna prenova. Pri tem analiza sodne prakse nakazuje na zelo restriktivno interpretacijo oziroma uporabo omenjenih institutov v sodni praksi, kar povečuje ekonomsko učinkovitost pravnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Prenovljena ureditev izbrisne tožbe

Renato Vrenčur, 6.10.2010

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava institut izbrisne tožbe ter prikaže določene novosti, ki jih bo prinesla novela Zakona o zemljiški knjigi v zvezi z omenjenim institutom (ZZK-1C). Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, ki sanira materialnopravno neveljavne vknjižbe, do katerih lahko pride v zemljiškoknjižnem postopku (pa tudi kasneje), saj zemljiškoknjižno sodišče odloča samo na podlagi listin, z zakonom določenih za vpis, ter po stanju vpisov v zemljiški knjigi. Ker je v preteklosti prihajalo do različnih mnenj glede vprašanja aktivne legitimacije, novost, ki se predvideva, jasneje določa, kdo lahko z izbrisno tožbo zahteva, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. To ni več samo knjižni prednik, katerega pravica je bila izbrisana z izpodbijano vknjižbo, temveč vsaka oseba, katere pravica je bila s takšno vknjižbo kršena.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Varstvo človekovih pravic pred rednimi sodišči

Aleš Galič, 6.10.2010

Človekove pravice

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2010Primarno odgovornost za zagotovitev varstva človekovih pravic nosijo redna sodišča in stranke pred temi sodišči. Ni treba, da bi bila za zagotovitev tega cilja kršitev človekovih pravic določena kot nov pritožbeni ali revizijski razlog. Prav tako ni treba, da bi revizija v vsakem primeru bila dopustna, če stranka zatrjuje kršitev človekovih pravic. Odgovornost sodišč je tudi, da vedno premislijo, ali je zakon, ki ga morajo uporabiti, v skladu z Ustavo. Če sodišče meni, da ni, mora sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem, svojo oceno o protiustavnosti zakona pa ob tem ustrezno obrazložiti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Uvodne misli za razpravo

Lojze Ude, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Lojze Ude, Podjetje in delo, 6-7/2010. Naslov razprave na okrogli mizi na letošnjih dnevih slovenskih pravnikov je širok, saj obsega vse pravne in sociološke vidike zlorabe prava, ne le razprave o zlorabi pravic. Pri tem pa je treba poudariti, da je dogmatsko gledano pojem zlorabe pravice vsaj v civilnem procesnem pravu sicer opredeljen kot uporaba pravice, ki jo določenemu subjektu pravni red priznava, predvsem zaradi povzročanja škode nasprotniku, ne pa zaradi svojih koristi, ali ki jo uveljavlja, ne da bi zasledoval v njej zajeti interes, temveč v nasprotju z njeno interesno vsebino, in s tem posega v pravice drugega (definiciji seveda očitno nista povsem enaki, saj prva vsebuje namen škodovati na-sprotniku, druga, ki jo lahko opredelimo tudi kot stališče slovenske pravne doktrine, pa upošteva že objektivno poseganje v interese drugega). Teorija civilnega procesnega prava poudarja, da je procesna dejan
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Vpliv odločitev ESČP na odločanje Ustavnega sodišča

Dragica Wedam-Lukić, 6.10.2010

Varstvo človekovih pravic

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2010EKČP je "živ mehanizem", ki se nenehno razvija v sodni praksi ESČP, zato je nujno, da nacionalna sodišča pri razlagi vsebine posameznih konvencijskih pravic upoštevajo sodno prakso ESČP. Iz prispevka izhaja, da se Ustavno sodišče zaveda svoje vloge na tem področju: v številnih primerih je pri razlagi vsebine posamezne človekove pravice upoštevalo prakso ESČP, čeprav je ni izrecno citiralo. V številnih primerih se je izrecno sklicevalo na EKČP in sodno prakso ESČP in v nekaterih od njih je dalo posamezni pravici širšo vsebino, kot izhaja iz Ustave, ter se pri tem oprlo na prakso ESČP. Ker EKČP zagotavlja zgolj minimalne standarde varstva človekovih pravic, pa avtorica zagovarja stališče, da se v primeru, ko iz odločitev ESČP izhaja restriktiven pristop, na njegovo prakso ne bi smeli sklicevati kot na argument za zožujočo razlago človekovih pravic, ki jim Ustava priznava širše varstvo kot EKČP.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavno sodišče - ESČP - Sodišče EU

Ciril Ribičič, 6.10.2010

Varstvo človekovih pravic

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava za uveljavljanje človekovih pravic usodni trikotnik, katerega oglišča so Ustava in Ustavno sodišče, EKČP in ESČP ter Listina EU o temeljnih pravicah in Sodišče EU. Po njegovem mnenju Ustava in Ustavno sodišče z uveljavljanjem evropskega prava ne smeta izgubiti in v praksi ne izgubljata svojega pomena. Zavzema se za takšno tekmovanje med tremi sodišči, ki bo vodilo do višjih standardov varstva pravic, in za takšno realizacijo Lizbonske pogodbe, ki bo ob upoštevanju posebnosti Sodišča EU prispevala k okrepitvi ESČP kot najvišjega varuha človekovih pravic v Evropi. Opozarja na zahtevnost sprememb, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, in se zavzema za sočasno reformiranje področja varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, torej od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Igre na srečo prek interneta: vpliv prava EU na slovensko pravo

Hojnik Janja, Lesjak Benjamin, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Janja Hojnik, Benjamin Lesjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Prispevek raziskuje pravni položaj iger na srečo v pravu EU ter pravice in obveznosti, ki jih državam članicam nalaga razvijajoča se sodna praksa Sodišča EU na tem področju. EU se dolgo ni vpletala v pristojnosti držav članic na tem področju, v zadnjih letih pa se ta pristop spreminja, pri čemer Sodišče EU določa tanko črto med zakonitim in nezakonitim omejevanjem čezmejnega igranja na srečo. Sodna praksa je zlasti bogata na področju internetnih iger na srečo, kjer se je čezmejni tok ponudbe in povpraševanja najbolj razbohotil, pravo EU pa pomembno vpliva na določitev nacionalne zakonodaje s tega področja. Čeprav ekonomski cilji niso sprejemljivo opravičilo za nacionalno zakonodajo, ki omejuje tovrstno igranje na srečo, bo finančni pomen storitev iger ne srečo zaznamoval prizadevanja za liberalizacijo tega sektorja v prihodnje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Glose o zlorabi pravnega pozitivizma, pravne oblike in prepovedi zlorabe pravice

Marijan Pavčnik, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2010Pozitivistično spoznavanje pravnega (normativnega) okvira je bistvena predpostavka, ki omogoča, da pravno odločamo o konkretnih primerih. Vsebinsko napolnjevanje pravnega (normativnega) okvira (razumevanje in razlaga pravnih besedil) in izbira med več možnostmi, ki prihajajo v poštev, presegata pravni pozitivizem in njegov pristop k pravu. - Zloraba pravnega akta kot oblike je na primer podana tedaj, ko je zakonska tvarina urejena z ustavnim zakonom, ki ni predmet ustavnosodne presoje. Pravno nesprejemljivo je tudi izvrševanje pravice, ki se hoče skriti za navidezno dopustnim ciljem. V naravi prava je, da so naše pravice in dolžnosti korelativne. Mera prava je vselej tudi mera do drugega.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Sklepanje pogodb po internetu v sodni praksi Sodišča EU - od pristojnosti do odgovornosti

Verica Trstenjak, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Verica Trstenjak, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtorica v prispevku obravnava pravna vprašanja, povezana z elektronskim poslovanjem, natančneje vprašanja glede pristojnosti v primeru sporov iz pogodb, sklenjenih po internetu, vprašanja odgovornosti potrošnika pri odstopu od pogodbe in vrnitve stvari, kupljene po internetu, in vprašanja glede plačil pri sklepanju pogodb po internetu. Avtorica predstavi pravno ureditev na teh področjih in analizira najpomembnejše zadeve iz sodne prakse Sodišča EU, na primer zadeve C-585/08, Pammer, C-144/09, Hotel Alpenhof, C-489/07, Messner in C-205/07, Gysbrechts. Sklepno avtorica obravnava tudi nekatere primere tožb proti državam članicam zaradi neizpolnitve obveznosti pri sklepanju pogodb na daljavo in varstva zasebnosti v elektronskih komunikacijah.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Izvršljiv notarski zapis

Vesna Rijavec, 6.10.2010

Civilni sodni postopki, Odvetništvo in notariat

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/2010V prispevku so predstavljeni najpomembnejši elementi izvršljivega notarskega zapisa s poudarkom na soglasju zavezanca z neposredno izvršljivostjo in na vlogi notarskega zapisa pri zavarovanju in utrditvi obveznosti. Pomembna je ugotovitev, da neposredne izvršljivosti pri maksimalni hipoteki in nekaterih posebnih bančnih poslih ne more biti zaradi nedoločenosti terjatve oziroma izvršilnega naslova, ker ob izdaji zapisa zavezanec še ne more podati soglasja v povezavi s konkretno znano terjatvijo. Namesto z maksimalno hipoteko je mogoče nedoločene bodoče in pogojne terjatve zavarovati z neakcesornim zemljiškim dolgom. Avtorica opozarja na dodatne dolžnosti notarja pri upoštevanju ozadja pri sklepanju nepremičninskih pravnih poslov in tudi na druge elemente za zagotavljanje pravne varnosti. Prikazane so možne pomanjkljivosti notarskega zapisa in načini njihove odprave s tožbo ali v izvršilnem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zloraba postopkov sprejemanja splošnih pravnih aktov

Albin Igličar, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2010O zlorabi prava oziroma materialnih in procesnih pravic govorimo, ko pravice uporabljamo v nasprotju z njihovim družbenim namenom. Kadar izvršujemo svojo pravico samo zato, da posegamo v pravico drugega, se pojavljajo primeri zlorabe pravice. Med bistvene elemente pravne kulture spada tudi načelo, da je treba pravico izvrševati v skladu z namenom, zaradi katerega je bila pravica vzpostavljena (institucionalizirana). Namen pravice je najbolj razviden iz njenega interesnega ozadja. Širše družbeno gledano je namreč pravica opredeljena kot pravno zavarovani interes. Zato prihaja do zlorabe pravice, kadar nekdo uveljavlja svojo pravico, ne da bi sledil v njej zajetemu interesu, ampak jo izvršuje v nasprotju z njeno interesno vsebino in s tem posega v pravice drugega.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zlorabe prava kot vzrok ljudske malodušnosti

Marko Pavliha, 6.10.2010

Pravoznanstvo

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2010. Slovenski etimološki slovar nas poduči, da izhaja glagol zlorabiti iz besednih zvez zlo rabiti in slabo porabljati, kar je dovolj zgovorno tudi v pravnem kontekstu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Referendum na zahtevo parlamentarne opozicije

Igor Kaučič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2010Med najpomembnejše in tudi v praksi najučinkovitejše mehanizme parlamentarne opozicije šteje zahteva za razpis referenduma. Opozicijski referendum omogoča parlamentarni manjšini, ki je ob sprejemanju zakona ali drugega akta preglasovana, da svoje (odklonilno) stališče še enkrat preveri, in sicer med volivci na referendumu. Referendum ima značaj suspenzivnega veta, saj je njegov namen preprečiti uveljavitev zakona do odločitve volivcev na referendumu. Medtem ko je opozicijski referendum v evropskih sistemih uveljavljen le izjemoma, je pri nas to prevladujoča oblika referenduma. Ustava omogoča tretjini poslancev Državnega zbora, da zahtevajo referendum o spremembi Ustave in referendum o zakonu. Ti lahko zahtevajo referendum o ustavnem zakonu o spremembi Ustave kot tudi o zakonu po njunem sprejemu v Državnem zboru in pred razglasitvijo (suspenzivni referendum). V dosedanji praksi je zaradi preprostega dostopa veliko večino referendumov zahtevala prav parlamentarna opozicija (med njimi tudi nekaj takih, ki jih Ustavno sodišče zaradi morebitnega nastanka protiustavnih posledic ni dopustilo) in tudi večina jih je bilo razpisanih na njeno zahtevo. Ta in tudi drugi ustavni mehanizmi sicer omogočajo parlamentarni manjšini ustrezen nadzor in upiranje odločitvam in postopkom (vladne) večine, po drugi strani pa tudi proceduralne in druge zlorabe za ozke politične in strankarske (pogosto pretežno populistične) interese.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Kar zasebni sektor ustvari, v javnem zapravimo

Jože Mencinger, 6.10.2010

Uprava

Jože Mencinger, Podjetje in delo, 6-7/2010Podatki o javni porabi ne podpirajo "samoumevnosti", da imamo prevelik javni sektor; njegov delež v BDP je za članico EU ravno pravšen. Tudi zdajšnji proračunski primanjkljaj in rast javnega dolga sta normalni posledici krize, populistično "varčevanje" z odpuščanjem zaposlenih v javnem sektorju in prehitro zmanjševanje primanjkljaja lahko krizo le poglobita in podalj-šata. Po klasifikaciji javnih izdatkov COFOG je Slovenija povsem "evropska", nad povprečjem EU27 so "dobre" dejavnosti: izobraževanje, rekreacija in kultura, okolje, zdravstvo in socialna varnost, zaostajajo pa "slabe": državna uprava, vojska, javni red in varnost ter delovanje države v gospodarstvu. Po zaposlenosti Slovenija za povprečjem EU27 močno zaostaja v administraciji in zdravstvu, prehiteva pa ga v šolstvu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica vladi

Franc Grad, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2010Poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica vladi so oblike odgovornosti vlade državnemu zboru, ki so močnejše, kot v večini drugih parlamentarnih demokracij. Še posebej to velja za interpelacijo, zlasti glede na to, da ministre v naši ureditvi imenuje državni zbor. Obenem pa so ta sredstva tudi pomembne pravice parlamentarne opozicije, kar je nadvse pomembno za izvajanje demokratičnega nadzora nad delovanjem vlade. Na drugi strani pa je treba ugotoviti, da je zaradi tega položaj vlade šibkejši kot v primerljivih parlamentarnih sistemih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Zahteva poslancev za ustavnosodno presojo predpisov

Janez Čebulj, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2010Avtor obravnava zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov. Najprej kratko analizira vpliv novele Zakona o Ustavnem sodišču na začetek ustavnosodne presoje predpisov, nato pa se podrobneje ukvarja s položajem Državnega zbora in z vlogo tretjine poslancev kot predlagateljev postopka ustavnosodne presoje. Glede Državnega zbora ugotavlja, da je njegova vloga kot predlagatelja nesmiselna, na kar kaže tudi rezultat analize vlog Državnega zbora, ki so bile vložene na Ustavno sodišče po letu 1994. Položaj tretjine poslancev kot predlagateljev pa je smiseln, saj gre za orodje opozicije, kadar ta meni, da so predpisi, ki jih sprejme Državni zbor, oziroma izvršilni in drugi predpisi v neskladju z Ustavo oziroma zakonom. Analiza vlog, ki jih je na Ustavno sodišče vložila tretjina poslancev po letu 1994, kaže, da je to orodje razmeroma malo izkoriščeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Ustavna obtožba kot sredstvo parlamentarne opozicije

Miro Cerar, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miro Cerar, Podjetje in delo, 6-7/2010Ustavna obtožba ima poleg pravnega pomena tudi izrazit političen pomen. Slednji je zelo izpostavljen predvsem zato, ker so v postopek na podlagi ustavne obtožbe vpleteni nosilci javnih funkcij najvišje ravni, med katerimi sta tudi predsednik države ali predsednik vlade. Poleg tega politični značaj tega instituta dodatno krepi dejstvo, da so v postopek ustavne obtožbe vedno vključeni tudi drugi pomembni politični dejavniki in subjekti, predvsem politične stranke, ki tvorijo parlamentarno koalicijo in opozicijo. Čeprav ustavna obtožba ustavnopravno ni zasnovana kot politično sredstvo parlamentarne opozicije nasproti vladi ali predsedniku države (kadar tega opozicija šteje za političnega nasprotnika), pa ima v politični praksi praviloma prav to funkcijo. Zato je še posebej pomembno preprečevati zlorabe ustavne obtožbe ter težiti k temu, da se ta institut uporablja v skladu s svojim ustavnim namenom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Parlamentarna preiskava

Miroslav Mozetič, 6.10.2010

Državni zbor in državni svet, Ustavno sodišče

Miroslav Mozetič, Podjetje in delo, 6-7/2010Državni zbor kot splošno politično predstavniško telo vseh državljanov Republike Slovenije opravlja vse funkcije, ki so značilne za sodobni parlament. Gre zlasti za zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Ena od oblik nadzorne funkcije Državnega zbora je parlamentarna preiskava, ki ni omejena le na nadzor izvršilne veje oblasti, temveč gre za mehanizem širšega družbenega nadzora. Parlamentarna preiskava se izvede o zadevah javnega pomena, kar pa presega okvir izvršilne veje oblasti. Posebnost parlamentarne preiskave je tudi v tem, da ima preiskovalna komisija, ki jo imenuje Državni zbor, pooblastila, ki so značilna za pravosodne organe. Parlamentarno preiskavo je v naš pravni sistem uvedla Ustava Republike Slovenije leta 1991.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Preglednost dolžnikovega premoženja

Tatjana Kamenšek-Krajnc, 6.10.2010

Civilni sodni postopki

Tatjana Kamenšek-Krajnc, Podjetje in delo, 6-7/2010Zadnja sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju je sledila spoznanju, da učinkovitost izvršb povečuje možnost pridobivanja podatkov o premoženju dolžnika po upniku in organih, ki izvršbo opravljajo. Vse spremembe pa takšnega namena ne bodo dosegle.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2010⁄6-7

Elektronsko poslovanje in elektronski podpis v evropskem in slovenskem pravu

Jorg Sladič, 6.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Jorg Sladič, Podjetje in delo, 6-7/2010Članek analizira pojem elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa s stališča primerjave s klasično papirno obliko. Pri tem poudari vlogo oblike in vlogo podpisa v pravnem prometu. Avtor pride do sklepa, da elektronsko poslovanje pomeni le, da namesto papirja uporabljamo elektronske medije. Pravni problemi, s katerimi se srečujemo v elektronskem poslovanju, se ne razlikujejo od pravnih problemov, ki jih poznamo že iz klasičnega poslovanja v fizični obliki.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2010(56)
> Oktober(56)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov