Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 58)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vpliv Evropske konvencije za človekove pravice na slovensko sodno prakso

Nina Betetto, 5.10.2012

Varstvo človekovih pravic

Nina Betetto, Podjetje in delo, 6-7/2012Izhajajoč iz uveljavljene razvojne razlage EKČP je bistvenega pomena, da se aktualna sodna praksa ESČP odrazi ne samo v odločbah Ustavnega sodišča, temveč v odločbah vseh sodišč v okviru sodnega sistema. Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VSRS) se na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) sklicuje v velikem številu civilnih zadev. Vpliv sega na področje opredelitve civilne pravice in obveznosti, pravice do poštenega sojenja (ki vključuje dostop do sodišča, pravico do izjave in pravico do sojenja v razumnem roku), pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravice svobode izražanja in obveščanja. Pregled sodne prakse omogoča sklep, da se EKČP, obogatena s sodno prakso ESČP, v domačo sodno prakso integrira večinoma prek "posrednika" - odločb Ustavnega sodišča RS. V sodni praksi v civilnih zadevah so neposredno uporabljive le tiste določbe EKČP, ki vsebujejo dovolj jasne in določne pravice in obveznosti, da se je mogoče nanje sklicevati pred sodišči. Tipičen primer določbe EKČP, ki je domača sodišča ne morejo neposredno uporabiti, je 13. člen EKČP.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vloga mednarodnega prava v slovenskem sodstvu

Vasilka Sancin, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Vasilka Sancin, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek opozarja na razvoj mednarodnega prava in trend njegove vse večje uporabe tudi pred domačimi sodišči. Predstavljeni so tako načini uporabe in razlage mednarodnega prava pred domačimi sodišči kot tudi razlogi, zaradi katerih uporaba mednarodnega prava v določenih primerih ne bi bila ustrezna. Avtorica se strinja s stališči, da na trenutni stopnji razvoja ni pravila mednarodnega običajnega prava, ki bi izražalo pravno obveznost držav, da posameznikom omogočijo dostop do domačih sodišč za uveljavljanje njihovih zahtevkov po mednarodnem pravu. To pa ne pomeni, da sodišča tega ne morejo storiti prostovoljno na podlagi svojih notranjepravnih ureditev, saj bi moralo biti poleg koristi za posameznike uveljavljanje prevzetih mednarodnopravnih obveznosti eden temeljnih ciljev vsake države. V Sloveniji je še precej možnosti za izboljšave na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Mednarodnopravni vidiki sodnega reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev

Simona Drenik, 5.10.2012

Civilno pravo

Simona Drenik, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava mednarodnopravne vidike reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev podružnic Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu. Predstavljeni so pomembnejši mednarodnopravni dokumenti, primeri pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in pred slovenskimi sodišči, predvsem so izpostavljene relevantne odločitve Vrhovnega in Ustavnega sodišča. Avtorica argumentira, da imajo države naslednice po mednarodnem pravu dolžnost skleniti sporazum glede prevzema jamstev. Pri tem je nujno treba upoštevati, da gre za hibridno naravo spora: na eni strani gre za civilnopravno razmerje komitent - banka, na drugi strani pa za vprašanje nasledstva držav glede prevzema jamstev nekdanje SFRJ.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Spori glede imenovanja, odpoklicev in pristojnosti članov uprav in izvršnih direktorjev

Borut Bratina, 5.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v članku analizira in primerja pravne akte ob nastopu mandata člana uprave in pravne akte ob predčasnem prenehanju mandata. Pri tem posebej opozori na razlikovanje med statusom člana uprave, ki se pridobi z imenovanjem, in statusom zaposlenega, ki se pridobi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Ta razlika je pomembna tudi ob predčasnem prenehanju mandata člana uprave. Odpoklic člana uprave ne pomeni nujno tudi prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas. Sodna praksa v zvezi s spori ob odpoklicu člana uprave se je v Sloveniji spreminjala, kar avtor natančno prikaže v članku. Najnovejšo sodno prakso avtor primerja s tujo sodno prakso na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Evropsko in slovensko pravo potrošniške kreditne pogodbe

Marko Brus, 5.10.2012

TRGOVINA

Marko Brus, Podjetje in delo, 6-7/2012Direktiva 2008/48/ES je bila prenesena v slovensko pravo z Zakonom o potrošnikih kreditih iz leta 2010. Temeljni namen zakona je varstvo potrošnikov. Zakon daje potrošnikom zasebno- in javnopravno varstvo. Prvo od obeh nudi varstvo z naložitvijo obveznosti kreditodajalcu, da priskrbi informacije pred sklenitvijo pogodbe, z obvezno vključitvijo podatkov v pogodbo in s pravico do odstopa.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pogled odvetnika na uporabo mednarodnega prava pred slovenskimi sodišči

Aleš Rojs, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Aleš Rojs, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava vprašanja uporabe mednarodnega prava pred slovenskimi sodišči. Prvi del prispevka prikaže vpliv članstva Slovenije v EU na delo slovenskih sodišč kot posledice dejstva, da pravo EU postaja nacionalno pravo. Drugi del prispevka pa se nanaša na uporabo "klasičnega mednarodnega prava" pred slovenskimi sodišči.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Bančna unija v EU?

Meta Ahtik, 5.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Meta Ahtik, Podjetje in delo, 6-7/2012Finančna kriza je jasno razgalila številne pomanjkljivosti evropske ureditve, na katere so ekonomisti opozarjali še pred nastankom denarne unije. EU je prav kot odziv na krizo nedavno predlagala krepitev integracije z oblikovanjem tako imenovane bančne unije. Bančno varnostno mrežo, ki jo sestavljajo bančna regulacija in nadzor, sistem depozitnih zavarovanj, posojilodajalec v skrajni sili ter sistem reševanja nesolventnih bank, naj bi oblikovali na ravni EU. Članek analizira trenutno ureditev bančne varnostne mreže, njene pomanjkljivosti in možne prilagoditve varnostne mreže ob oblikovanju bančne unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

(Ne)uspešna reforma gospodarskega in finančnega sistema

Franjo Štiblar, 5.10.2012

PRORAČUN

Franjo Štiblar, Podjetje in delo, 6-7/2012Neposredni ukrepi nosilcev odločanja (vlad in centralnih bank) so preprečili katastrofo ob izbruhu krize, sistemske reforme pa niso zadostne, da bi omogočile dokončno rešitev sedanje in onemogočile nastanek prihodnjih kriz. Razlog je v povezavi interesa vodilnih elit in neustreznih prevladujočih ekonomskih doktrin, ki jih pravna stroka nekritično normativno oblikuje. Finančni sistem je potreben reforme v temelju, ki pa bi močno vplivala tudi na obstoječi politični in širše na celoten družbeni sistem. Odpor ne le finančnih elit proti reformam je uspešen, zato se krizne razmere v svetu in pri nas nadaljujejo že peto leto.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Predlaganje, izločevanje in izvajanje dokazov po uveljavitvi novele ZKP-K

Marko Bošnjak, 5.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Bošnjak, Podjetje in delo, 6-7/2012Čeprav novela zakona o kazenskem postopku ustvarja vtis, da prinaša pomembne konceptualne spremembe v kazenski postopek, so posegi razmeroma omejeni. Zakon je sicer uvedel prekluzijo za stranki pri predlaganju dokazov ter jo postrožil pri izločanju dokazov. Vendar ni pričakovati, da bo to bistveno vplivalo na potek glavne obravnave. Ker sodišče še vedno nosi odgovornost za to, da se popolnoma in po resnici ugotovijo dejstva, ki so pomembna za odločitev, bo moralo ugoditi tudi prepoznim dokaznim predlogom, če bodo pravno relevantni. Podobno velja pri prepoznih predlogih za izločitev nedovoljenih dokazov. Zakonodajalec pa skoraj ni posegel v možnost tožilca, da spremeni obtožbo, obeh strank, da spreminjata navedbe, in dolžnost sodišča, da skrbi za ustrezen izid zadeve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Razpust parlamenta in oblikovanje vlade

Saša Zagorc, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2012Razpust državnega zbora je ultima ratio sredstvo razreševanja parlamentarne, vladne ali druge politične krize. V ustavnem besedilu je to razvidno iz tega, da naj do njega pride le, če drugi manj intenzivni posegi v funkcije ali mandat državnih organov niso uspešni (na primer izvolitev predsednika vlade, interpelacije ali razrešitve ministrov, nezaupnica vladi, zaupnica vladi). Ena od bistvenih slabosti veljavne ureditve je, da predsednik republike nima možnosti ocene, ali je treba državni zbor razpustiti ali ne. Menim, da bi morala sprememba Ustave iti v smeri povečanja pristojnosti predsednika republike glede razpusta državnega zbora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Načela poštenih volitev

Jadranka Sovdat, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava spoštovanje temeljnih volilnih načel in med njimi še posebej načela periodičnosti volitev. V luči navedenih načel avtorica analizira potek lokalnih volitev leta 2010 v Občini Muta in odločitve pristojnih sodišč v zvezi z njim. Avtorica posebej opozarja na to, da temeljnih volilnih pravil in med njimi še posebej tistih, ki urejajo volilni sistem, ni dopustno spreminjati tik pred začetkom volilnega postopka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pristojnosti predsednika republike pri oblikovanju vlade

Igor Kaučič, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2012Ustavne pristojnosti predsednika republike pri oblikovanju vlade so v primerjavi z drugimi evropskimi parlamentarnimi sistemi dokaj omejene. V tem postopku ne imenuje predsednika vlade in tudi ne ministrov, temveč le predlaga predsednika vlade v izvolitev državnemu zboru, ki imenuje tudi ministre. Slednje pretirano krepi zakonodajno oblast v razmerju do izvršilne, krni načelo delitve oblasti in iz njega izhajajoči sistem zavor in ravnovesij ter posega v nekatera temeljna načela parlamentarnega sistema. Med različnimi predlogi za spremembo ustavne ureditve tega vprašanja je tudi predlog, ki odpravlja dvostopenjski način oblikovanja vlade, ne odpravlja pa ključnih pomanjkljivosti te ureditve, temveč jih deloma celo poglablja. Ustreznejša bi bila uvedba nemškega modela imenovanja ministrov, ki je bil tudi sicer izhodišče naše ustavne ureditve izvršne oblasti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Državni zbor in oblikovanje vlade

Franc Grad, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava ustavno ureditev oblikovanja vlade, v tem okviru pa posebej vlogo državnega zbora, zlasti pri imenovanju ministrov. Slednje razume kot ustavno anomalijo, ki onemogoča normalno oblikovanje vlade, saj je neusklajena s siceršnjo ustavno ureditvijo tega vprašanja, ta notranja ustavna nekonsistentnost pa povzroča resne težave pri nadaljnjem pravnem urejanju in dejanskem delovanju. V tem okviru avtor kritično obravnava tudi zadnji predlog za spremembo ustavne ureditve oblikovanja vlade in predlaga, da se ustava spremeni tako, da se vlada oblikuje v okviru izvršilne veje oblasti, kar je v skladu z notranjo naravo parlamentarnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Skladnost zakonov s splošnimi načeli mednarodnega prava (druga alineja prvega odstavka 160. člena Ustave)

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012V drugi alineji prvega odstavka 160. člena Ustave je določeno, da Ustavno sodišče med drugim odloča o skladnosti zakonov in drugih predpisov s splošnimi načeli mednarodnega prava. Ta načela so nepogrešljiv vir prava pred mednarodnimi sodišči. Ustavno sodišče se občasno zateka k tem načelom, vendar kot merilo presoje pogosteje uporablja mednarodne pogodbe. Opaziti je, da v primeru, ko so splošna načela mednarodnega prava vključena v Ustavo, Ustavno sodišče uporabi Ustavo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pravni interes kot procesna predpostavka (drugi odstavek 162. člena Ustave)

Jan Zobec, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava vlogo pravnega interesa v postopku abstraktne kontrole ustavnosti, ki se lahko začne na pobudo vsakogar, ki izkaže pravni interes. Avtor analizira razvoj ustavnosodne prakse in ugotavlja, da ta procesna predpostavka deluje kot vzvod, ki abstraktno kontrolo izenačuje z individualno. Opozarja na dobre in slabe strani doktrine Ustavnega sodišča o popolnem izčrpanju pravnih sredstev, vključno z ustavno pritožbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Globalna finančna kriza in novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

Zajc Katarina, Cepec Jaka, 5.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Katarina Zajc, Jaka Cepec, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtorja s pomočjo ekonomske analize prava analizirata novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju po letu 2008, ko se je začela globalna finančna kriza. Analiza naj bi pokazala, ali je namen spremenjene insolvenčne zakonodaje povečanje učinkovitosti insolvenčnih postopkov, ki bi omogočali optimalne rešitve, torej hitre postopke, z nizkimi transakcijskimi stroški, katerih cilj bi bil reševanje zdravih jeder podjetij oziroma učinkovita prerazporeditev premoženja prezadolženega pravnega subjekta. Avtorja ugotavljata, da so bili nekateri ukrepi za povečanje ex ante in ex post učinkovitosti insolvenčnih postopkov sicer sprejeti, da pa je veliko zamujenega z nesprejetjem novele E k ZFPPIPP oziroma da obstaja še veliko področij, ki bi jih lahko slovenski zakonodajalec izboljšal.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Oblikovanje vlade in konstruktivna nezaupnica

Janez Pogorelec, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Janez Pogorelec, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v članku skozi probleme naše ureditve oblikovanja vlade in slabosti modela konstruktivne nezaupnice ponuja razmislek o pomenu odgovornosti v družbi in o povezanosti vprašanja odgovornosti s sedanjim stanjem v državi. Model konstruktivne nezaupnice, prevzet v naš sistem od ZR Nemčije, sicer daje vladi veliko večjo trdnost oziroma možnost obstanka na oblasti kot v klasičnem parlamentarnem sistemu, v katerem, posebej ob velikem številu strank v parlamentu, lahko prihaja do šibkosti vlad in tudi do pogostega razpuščanja parlamenta. Vendar pa po drugi strani v modelu s konstruktivno nezaupnico občasno prihaja do položajev, ko vlada, lahko tudi povsem očitno, več nima podpore v parlamentu, pa je vseeno ni mogoče zamenjati, saj v parlamentu ni mogoče doseči potrebne večine za izvolitev novega predsednika vlade. Takšna situacija je v nasprotju s temeljno demokratično zahtevo parlamentarnega sistema, da vlada lahko vlada le toliko časa, dokler ima podporo parlamenta, in zmanjšuje učinkovitost instituta politične odgovornosti vlade, s tem pa tudi učinkovitost celotnega sistema uveljavljanja odgovornosti v družbi. Glede na dejstvo, da je zaradi našega načina oblikovanja vlade in individualne odgovornosti ministrov državnemu zboru institut konstruktivne nezaupnice v dobršni meri izničen, ter da v naši praksi še ni bilo primera, da bi se zoper ministre uveljavile druge oblike odgovornosti vlade, kazenska ali civilna, se postavlja vprašanje, koliko so naši nosilci javnih funkcij dejansko izpostavljeni pravnim oblikam odgovornosti. Vprašanje pa je mogoče postaviti tudi širše: ali ni premalo učinkovit in preslabo uravnotežen sistem odgovornosti eden glavnih krivcev za sedanje stanje v državi in ali tudi ne otežuje in celo onemogoča iskanja rešitev za izhod iz krizne situacije?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Koalicijska pogodba kot usmerjevalec vladnih zakonodajnih predlogov

Albin Igličar, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2012Pripravljanje zakonodajnih predlogov vlade izhaja iz njenega letnega delovnega programa. V njem je posebej zajeta zakonodaja, ki jo zahteva članstvo Slovenije v Evropski uniji, ter načrtovanje drugih zakonov, ki naj bodo sprejeti v predstavniškem telesu. Delovni program vlade izhaja iz koalicijskega sporazuma političnih strank in iz njihovih programov. V moderni industrijski družbi je namreč delovanje političnih strank osredinjeno na vlado. V strankah pa imajo odločilno vlogo njihovi voditelji. Ne glede na različnost strankarskih programov in filozofije imajo v vsaki politični stranki najpomembnejši položaj elite. Zato tudi zakonodajni predlogi vlade najprej zajamejo interese vplivnih političnih strank.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vpliv ekonomske in gospodarske krize na uveljavljanje pogodbenih dogovorov - Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih

Mitja Kovač, 5.10.2012

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mitja Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja sklepanja pogodb in analizira vpliv gospodarske krize na zakonsko ureditev preprečevanja zamud pri plačilih. Glavne ugotovitve so: (1) Zakon je popolnoma nepotreben in je vir ekonomske neučinkovitosti, ki po nepotrebnem zmanjšuje družbeno blaginjo. (2) Gospodarstvo ne potrebuje administrativnega uvajanja maksimalnih plačilnih rokov in uvajanja novih transakcijskih stroškov v obliki instituta obveznega pobota, ampak ukrep odloženega plačila, zmanjševanja administrativnih stroškov, uvajanje jamčevalnih shem, prilive svežega kapitala in druge ukrepe za zagon gospodarske rasti. (3) Obstoječe zakonske podlage s hkratnim učinkovitim delovanjem sodišč bi bile ob omenjenih ukrepih popolnoma zadostne za odpravljanje plačilne nediscipline, katere vzrok, in ne posledica je velika nelikvidnost slovenskega gospodarstva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Običajno mednarodno pravo v slovenski sodni praksi

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012Običajno mednarodno pravo je pomemben del mednarodnega prava in se kot takšno lahko znajde pred domačimi sodišči, ki ga uporabljajo na podlagi inkorporacije, to je brez formalnega prenosa ali ratifikacije. Na podlagi Ustave so vsa slovenska sodišča razvila to prakso. Poleg tega gre za ponovno preučitev zadeve "ukradeni otroci", ki obravnava sodno imuniteto držav, po nedavni sodbi Meddržavnega sodišča o sodnih imunitetah države.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vloga in položaj zavarovalnih posrednikov

Šime Ivanjko, 5.10.2012

ZAVAROVALNIŠTVO

Šime Ivanjko, Podjetje in delo, 6-7/2012V prispevku so obravnavana aktualna vprašanja o položaju zavarovalnega posrednika v razmerju do zavarovalca in zavarovalnice, pri čemer je posebna pozornost namenjena pravicam in obveznostim ter odgovornostim zavarovalnega posrednika do zavarovalca. Obravnavano je tudi razmerje do zavarovalnice, ki je opredeljeno kot zakonsko obligacijsko razmerje, urejeno v zakonu. Posebej so opisane aktualne težave, povezane s plačilom posrednikovega dela, za kar mora po zakonu poskrbeti zavarovalnica, če v pisni pogodbi o posredovanju z zavarovalcem ni drugače dogovorjeno. V prispevku je predlagana tudi rešitev - zavarovalnice naj pripravijo splošne standarde, na podlagi katerih poslujejo z zavarovalnim posrednikom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Teža (pomen) pravnih načel

Marijan Pavčnik, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2012Temeljna značilnost pravnih načel je, da gre za vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil, njihovo razumevanje in način njihovega izvrševanja. Razločevanje med pravnimi načeli in pravnimi pravili je relativno. Vselej je treba oblikovati tako določno zgornjo in spodnjo premiso, da je primer (spodnja premisa) mogoče podrediti pravilu (zgornja premisa) in izpeljati sklep, ki vsebuje odločitev. To velja tako za pravna načela, ki jih operacionaliziramo s pravnimi pravili, kot za zakonske zapise pravnih pravil, ki so pogosto pomensko odprti in (ali) vsebujejo opredelitve (na primer v primeru temeljnih pravic), ki imajo prvine načel. Operacionalizacija pravnih načel je ratio decidendi, do katerega se mora dokopati sodišče, ki šele nato lahko odloči v konkretnem primeru. Pravna načela živijo prek pravil, ki so razlogi za odločanje v konkretnih primerih. Novi primeri so rešljivi z novo operacionalizacijo pravnih načel ali pa z analogno uporabo precedenčnih primerov, če so novi primeri v bistvenih prvinah podobni primerom, o katerih je bilo že odločeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Tehnično okrepljen nadzor

Aleš Završnik, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Aleš Završnik, Podjetje in delo, 6-7/2012Tehnične oblike nadzora, ki jih je omogočil razvoj mikroelektronike, podatkovnih zbirk in računalniških mrež, povečujejo nadzor našega vsakdanjega življenja. Elektronske komunikacije so nadzorovane z obvezno hrambo prometnih podatkov v javnih telekomunikacijskih omrežjih, fizično gibanje v obliki videonadzora javnega prostora, delovanje telesa se nadzoruje z napravami, kot so naprave za letališko varnostno preslikovanje. To omogoča doslej neprimerljivo večje možnosti učinkovitega zbiranja osebnih podatkov v podatkovne zbirke in njihovega povezovanja, kar vpliva na temeljne človekove pravice, zlasti načelo enakosti in zasebnosti, ter temeljna načela ureditve zahodnih družb. Domnevno nevtralno nadzorstveno tehnologijo je zato treba analizirati in oceniti z vidika etike, temeljnih človekovih pravic, prava in kriminologije. Tehnologija je politika z drugimi sredstvi in nikoli ne vstopa v vrednostno nevtralen družbeni prostor. V kulturnocivilizacijskemu prostoru, za katerega je značilna dejanska neenakost v družbeni moči in neenakomerna porazdelitev družbenega bogastva, učinkuje kot sredstvo poglabljanja in razširjanja procesov izločanja, vpliva na družbeno enakost, pravičnost in družbeno kohezivnost ter vodi v novo paradigmo prevencijske pravičnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Ali je slovenska delovna zakonodaja res nefleksibilna

Katarina Kresal Šoltes, 5.10.2012

Delovna razmerja

Katarina Kresal-Šoltes, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtorica v prispevku obravnava pomanjkljivosti indeksov, s katerimi OECD in Svetovna banka merita fleksibilnost nacionalnih delovnih zakonodaj. Sporni so njihova metodologija, rezultati in ocena, da je visok indeks varstva zaposlitve ovira za gospodarski razvoj. V prispevku so predstavljena nasprotna stališča MOD in delovnopravne doktrine. Institut varstva zaposlitve je treba obravnavati kot mednarodnopravno jedro človekove pravice do dostojnega dela. S tega stališča naj se presoja ustreznost vladnih izhodišč za reformo trga dela. In s stališča, ali konkretni ukrepi - lažje odpuščanje, zniževanje odpravnin in odpovednih rokov, nove pogodbene oblike, kot sta enotna pogodba za nedoločen čas in pogodba za občasna in začasna dela idr. - dejansko sledijo deklariranim ciljem ali pa jim celo nasprotujejo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Obseg pravic do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Grega Strban, 5.10.2012

Delovna razmerja

Grega Strban, Podjetje in delo, 6-7/2012Bolezen in poškodba nista le zasebno, temveč tudi družbeno tveganje. Kot socialna primera ju je treba jasno zakonsko opredeliti. V (enem) zakonu je treba določiti pravice do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in njihov obseg. Čeprav se je z odpravo doplačil napovedovalo povečanje obsega pravic do zdravstvenih storitev, je ZUJF omogočil povečanje doplačil in s tem zmanjšanje obsega pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na njihov obseg vpliva tudi pravo EU. Določa, da je treba zagotavljati zdravstvene storitve, ki so uveljavljene v mednarodni medicinski znanosti, in ne le v domačih poklicnih krogih. V ureditvah, kjer vsebina pravic do zdravstvenih storitev ni natančno določena, je treba zagotavljati najbolj učinkovito metodo zdravljenja (doma ali v drugi državi članici) in s tem standard "najvišje stopnje zdravljenja".
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2012(58)
> Oktober(58)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE FG H I J K L M NOP QR S Š TUVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov