Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 58)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Načela poštenih volitev

Jadranka Sovdat, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava spoštovanje temeljnih volilnih načel in med njimi še posebej načela periodičnosti volitev. V luči navedenih načel avtorica analizira potek lokalnih volitev leta 2010 v Občini Muta in odločitve pristojnih sodišč v zvezi z njim. Avtorica posebej opozarja na to, da temeljnih volilnih pravil in med njimi še posebej tistih, ki urejajo volilni sistem, ni dopustno spreminjati tik pred začetkom volilnega postopka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Skladnost zakonov s splošnimi načeli mednarodnega prava (druga alineja prvega odstavka 160. člena Ustave)

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012V drugi alineji prvega odstavka 160. člena Ustave je določeno, da Ustavno sodišče med drugim odloča o skladnosti zakonov in drugih predpisov s splošnimi načeli mednarodnega prava. Ta načela so nepogrešljiv vir prava pred mednarodnimi sodišči. Ustavno sodišče se občasno zateka k tem načelom, vendar kot merilo presoje pogosteje uporablja mednarodne pogodbe. Opaziti je, da v primeru, ko so splošna načela mednarodnega prava vključena v Ustavo, Ustavno sodišče uporabi Ustavo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pristojnosti predsednika republike pri oblikovanju vlade

Igor Kaučič, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2012Ustavne pristojnosti predsednika republike pri oblikovanju vlade so v primerjavi z drugimi evropskimi parlamentarnimi sistemi dokaj omejene. V tem postopku ne imenuje predsednika vlade in tudi ne ministrov, temveč le predlaga predsednika vlade v izvolitev državnemu zboru, ki imenuje tudi ministre. Slednje pretirano krepi zakonodajno oblast v razmerju do izvršilne, krni načelo delitve oblasti in iz njega izhajajoči sistem zavor in ravnovesij ter posega v nekatera temeljna načela parlamentarnega sistema. Med različnimi predlogi za spremembo ustavne ureditve tega vprašanja je tudi predlog, ki odpravlja dvostopenjski način oblikovanja vlade, ne odpravlja pa ključnih pomanjkljivosti te ureditve, temveč jih deloma celo poglablja. Ustreznejša bi bila uvedba nemškega modela imenovanja ministrov, ki je bil tudi sicer izhodišče naše ustavne ureditve izvršne oblasti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Teža (pomen) pravnih načel

Marijan Pavčnik, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2012Temeljna značilnost pravnih načel je, da gre za vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil, njihovo razumevanje in način njihovega izvrševanja. Razločevanje med pravnimi načeli in pravnimi pravili je relativno. Vselej je treba oblikovati tako določno zgornjo in spodnjo premiso, da je primer (spodnja premisa) mogoče podrediti pravilu (zgornja premisa) in izpeljati sklep, ki vsebuje odločitev. To velja tako za pravna načela, ki jih operacionaliziramo s pravnimi pravili, kot za zakonske zapise pravnih pravil, ki so pogosto pomensko odprti in (ali) vsebujejo opredelitve (na primer v primeru temeljnih pravic), ki imajo prvine načel. Operacionalizacija pravnih načel je ratio decidendi, do katerega se mora dokopati sodišče, ki šele nato lahko odloči v konkretnem primeru. Pravna načela živijo prek pravil, ki so razlogi za odločanje v konkretnih primerih. Novi primeri so rešljivi z novo operacionalizacijo pravnih načel ali pa z analogno uporabo precedenčnih primerov, če so novi primeri v bistvenih prvinah podobni primerom, o katerih je bilo že odločeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pravni interes kot procesna predpostavka (drugi odstavek 162. člena Ustave)

Jan Zobec, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava vlogo pravnega interesa v postopku abstraktne kontrole ustavnosti, ki se lahko začne na pobudo vsakogar, ki izkaže pravni interes. Avtor analizira razvoj ustavnosodne prakse in ugotavlja, da ta procesna predpostavka deluje kot vzvod, ki abstraktno kontrolo izenačuje z individualno. Opozarja na dobre in slabe strani doktrine Ustavnega sodišča o popolnem izčrpanju pravnih sredstev, vključno z ustavno pritožbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Državni zbor in oblikovanje vlade

Franc Grad, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava ustavno ureditev oblikovanja vlade, v tem okviru pa posebej vlogo državnega zbora, zlasti pri imenovanju ministrov. Slednje razume kot ustavno anomalijo, ki onemogoča normalno oblikovanje vlade, saj je neusklajena s siceršnjo ustavno ureditvijo tega vprašanja, ta notranja ustavna nekonsistentnost pa povzroča resne težave pri nadaljnjem pravnem urejanju in dejanskem delovanju. V tem okviru avtor kritično obravnava tudi zadnji predlog za spremembo ustavne ureditve oblikovanja vlade in predlaga, da se ustava spremeni tako, da se vlada oblikuje v okviru izvršilne veje oblasti, kar je v skladu z notranjo naravo parlamentarnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Razpust parlamenta in oblikovanje vlade

Saša Zagorc, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2012Razpust državnega zbora je ultima ratio sredstvo razreševanja parlamentarne, vladne ali druge politične krize. V ustavnem besedilu je to razvidno iz tega, da naj do njega pride le, če drugi manj intenzivni posegi v funkcije ali mandat državnih organov niso uspešni (na primer izvolitev predsednika vlade, interpelacije ali razrešitve ministrov, nezaupnica vladi, zaupnica vladi). Ena od bistvenih slabosti veljavne ureditve je, da predsednik republike nima možnosti ocene, ali je treba državni zbor razpustiti ali ne. Menim, da bi morala sprememba Ustave iti v smeri povečanja pristojnosti predsednika republike glede razpusta državnega zbora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Oblikovanje vlade in konstruktivna nezaupnica

Janez Pogorelec, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Janez Pogorelec, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v članku skozi probleme naše ureditve oblikovanja vlade in slabosti modela konstruktivne nezaupnice ponuja razmislek o pomenu odgovornosti v družbi in o povezanosti vprašanja odgovornosti s sedanjim stanjem v državi. Model konstruktivne nezaupnice, prevzet v naš sistem od ZR Nemčije, sicer daje vladi veliko večjo trdnost oziroma možnost obstanka na oblasti kot v klasičnem parlamentarnem sistemu, v katerem, posebej ob velikem številu strank v parlamentu, lahko prihaja do šibkosti vlad in tudi do pogostega razpuščanja parlamenta. Vendar pa po drugi strani v modelu s konstruktivno nezaupnico občasno prihaja do položajev, ko vlada, lahko tudi povsem očitno, več nima podpore v parlamentu, pa je vseeno ni mogoče zamenjati, saj v parlamentu ni mogoče doseči potrebne večine za izvolitev novega predsednika vlade. Takšna situacija je v nasprotju s temeljno demokratično zahtevo parlamentarnega sistema, da vlada lahko vlada le toliko časa, dokler ima podporo parlamenta, in zmanjšuje učinkovitost instituta politične odgovornosti vlade, s tem pa tudi učinkovitost celotnega sistema uveljavljanja odgovornosti v družbi. Glede na dejstvo, da je zaradi našega načina oblikovanja vlade in individualne odgovornosti ministrov državnemu zboru institut konstruktivne nezaupnice v dobršni meri izničen, ter da v naši praksi še ni bilo primera, da bi se zoper ministre uveljavile druge oblike odgovornosti vlade, kazenska ali civilna, se postavlja vprašanje, koliko so naši nosilci javnih funkcij dejansko izpostavljeni pravnim oblikam odgovornosti. Vprašanje pa je mogoče postaviti tudi širše: ali ni premalo učinkovit in preslabo uravnotežen sistem odgovornosti eden glavnih krivcev za sedanje stanje v državi in ali tudi ne otežuje in celo onemogoča iskanja rešitev za izhod iz krizne situacije?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pravice delavcev in ustavnosodne presoje

Etelka Korpič Horvat, 5.10.2012

Delovna razmerja

Etelka Korpič-Horvat, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtorica obravnava ustavnosodne presoje, ki se nanašajo na pravice delavcev na podlagi vloženih zahtev in pobud sindikatov. Analizira odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije za obdobje od 1. januarja 2009 do 15. junija 2012 in ugotavlja, da Ustavno sodišče, predvsem od leta 2011, le redko meritorno obravnava vloge sindikatov, ko ti kot kvalificirani predlagatelji vlagajo zahteve za oceno ustavnosti predpisa zaradi ogrožanja pravic delavcev ali kot pobudniki izkažejo, da predpis neposredno posega v njihove pravice, pravne interese oziroma v njihov pravni položaj. Pri tem avtorica prikaže posamezne meritorne odločitve Ustavnega sodišča in sklepe o zavrženju zahtev in pobud.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Odškodninska odgovornost bank za neodobrene plačilne transakcije

Miha Juhart, 5.10.2012

Obligacije, Banke in hranilnice

Miha Juhart, Podjetje in delo, 6-7/2012Zakon o plačilnih storitvah in sistemih je v slovenski pravni red uveljavil Direktivo 2007/64 o plačilnih storitvah. Zakon ureja brezgotovinski način plačila denarnih obveznosti in določa posebna pravila o odgovornosti ponudnika plačilne storitve (banka). Ta pravila so v razmerju do splošnih pravil Obligacijskega zakona lex speciallis. Poseben problem pomeni odgovornost za neodobreno plačilno transakcijo, ki je zloraba plačilnega instrumenta, kot so spletno bančništvo, kreditne in plačilne kartice in podobno. Škodo, ki izvira iz takšne zlorabe, pravna ureditev porazdeli med banko in uporabnika. Zavarovan je predvsem potrošnik, katerega odgovornost je omejena do zneska 150 evrov. Večja odgovornost ga bremeni le za naklep in hudo malomarnost v zvezi z zlorabo kot vzrokom neodobrene transakcije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Evropsko in slovensko pravo potrošniške kreditne pogodbe

Marko Brus, 5.10.2012

TRGOVINA

Marko Brus, Podjetje in delo, 6-7/2012Direktiva 2008/48/ES je bila prenesena v slovensko pravo z Zakonom o potrošnikih kreditih iz leta 2010. Temeljni namen zakona je varstvo potrošnikov. Zakon daje potrošnikom zasebno- in javnopravno varstvo. Prvo od obeh nudi varstvo z naložitvijo obveznosti kreditodajalcu, da priskrbi informacije pred sklenitvijo pogodbe, z obvezno vključitvijo podatkov v pogodbo in s pravico do odstopa.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Dokaz z izvedenci

Vesna Rijavec, 5.10.2012

Civilni sodni postopki

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/20121. Uvod 2. Pojem izvedenca 3. Dolžnosti izvedenca 4. Izbira izvedenca 5. Izvedenčeva nepristranskost - izločitveni razlogi 6. Postavitev več izvedencev 7. Dokaz z izvedencem v tujini 8. Postavitev novega izvedenca 9. Zamenjava izvedenca 10. Primerjava med izvedencem in pričo 11. Predmet do
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Instrumenti financiranja in konvergenca trgov

Miran Jus, 5.10.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Miran Jus, Podjetje in delo, 6-7/2012Za razvoj finančnega sektorja je značilna konvergenca finančnih produktov/storitev in njihovih trgov, to je bančnega in zavarovalniškega trga ter trga vrednostnih papirjev. Razviti so bili številni (ne)regulirani konkurenčni in komplementarni finančni ter hibridni instrumenti, ki jih večinoma ureja avtonomno gospodarsko pravo. Ti trendi in stabilnost finančnega sistema narekujejo tudi potrebo po konvergenci pravne ureditve in nadzora. Po avtorju ta konvergenca zahteva: nadomestitev funkcionalne regulacije s pravno ureditvijo, ki bolj kot na produktni podlagi temelji na ciljih pravne ureditve, (ii) upoštevanje razlik med sektorji in namenov pravne ureditve, ki izhajajo iz javnega interesa, če ta obstaja (pravna ureditev standardov varnega poslovanja, konkurence, zaščita trga in potrošnikov), (iii) izogibanje neupravičeni regulatorni arbitraži, in (iv) učinkovit integriran nadzor.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Dokazno breme

Tomaž Keresteš, 5.10.2012

Civilni sodni postopki

Tomaž Keresteš, Podjetje in delo, 6-7/2012V prispevku se avtor ukvarja s problemom dokaznega bremena. Pri tem opozarja, da je treba problem dokaznega bremena ločiti na dve vrsti dokaznega bremena. Prvo je subjektivno dokazno breme, ki predstavlja dolžnost stranke, da dokaže obstoj določenega dejstva, s katerim utemeljuje svoj zahtevek. Objektivno dokazno breme pa pride v poštev zgolj v tako imenovanih non liquet situacijah, ko sodišče ne more ugotoviti določenih, za odločitev potrebnih pravno relevantnih dejstev. Poleg tega je treba razlikovati tudi med dokaznim bremenom v materialnem dejanskem stanu, ki se mu v pravni dogmatiki posveča večina pozornosti, in dokaznim bremenom v procesnem dejanskem stanu, ki pa je praviloma spregledana tema domače pravne dogmatike.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Spori glede imenovanja, odpoklicev in pristojnosti članov uprav in izvršnih direktorjev

Borut Bratina, 5.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v članku analizira in primerja pravne akte ob nastopu mandata člana uprave in pravne akte ob predčasnem prenehanju mandata. Pri tem posebej opozori na razlikovanje med statusom člana uprave, ki se pridobi z imenovanjem, in statusom zaposlenega, ki se pridobi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Ta razlika je pomembna tudi ob predčasnem prenehanju mandata člana uprave. Odpoklic člana uprave ne pomeni nujno tudi prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas. Sodna praksa v zvezi s spori ob odpoklicu člana uprave se je v Sloveniji spreminjala, kar avtor natančno prikaže v članku. Najnovejšo sodno prakso avtor primerja s tujo sodno prakso na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Posebne revizije in actio pro socio

Marijan Kocbek, 5.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava tri pomembne manjšinske pravice, ki jih je v slovensko pravo družb uvedel ZGD-1 leta 2006. To so pravica do imenovanja posebnega revizorja, pravica do imenovanja izrednega revizorja ter uveljavljanje odškodninskih zahtevkov z actio pro socio. V družbah z omejeno odgovornostjo lahko, drugače kot v delniških družbah, kjer je actio pro socio le manjšinska pravica, uveljavljajo zahtevek vsi družbeniki, pri obeh družbah pa velja načelo subsidiarnosti. Uveljavljanje zahtevkov pridobiva v zadnjem času čedalje večji pomen, vključno z začetimi sodnimi postopki v praksi. Sprožanje sodnih postopkov pa je odvisno tudi od pravne ureditve bremena sodnih stroškov v teh postopkih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Načelo vestnosti in poštenja v civilnem pravu

Mile Dolenc, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mile Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava neposredno uporabo načela vestnosti in poštenja v obligacijskem pravu. Avtor analizira nemški in ameriški pravni sistem ter na tej podlagi zagovarja širšo uporabo načela vestnosti in poštenja pred slovenskimi sodišči.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vpliv ekonomske in gospodarske krize na uveljavljanje pogodbenih dogovorov - Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih

Mitja Kovač, 5.10.2012

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mitja Kovač, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek povzema in sistematizira dosedanjo ekonomsko literaturo s področja sklepanja pogodb in analizira vpliv gospodarske krize na zakonsko ureditev preprečevanja zamud pri plačilih. Glavne ugotovitve so: (1) Zakon je popolnoma nepotreben in je vir ekonomske neučinkovitosti, ki po nepotrebnem zmanjšuje družbeno blaginjo. (2) Gospodarstvo ne potrebuje administrativnega uvajanja maksimalnih plačilnih rokov in uvajanja novih transakcijskih stroškov v obliki instituta obveznega pobota, ampak ukrep odloženega plačila, zmanjševanja administrativnih stroškov, uvajanje jamčevalnih shem, prilive svežega kapitala in druge ukrepe za zagon gospodarske rasti. (3) Obstoječe zakonske podlage s hkratnim učinkovitim delovanjem sodišč bi bile ob omenjenih ukrepih popolnoma zadostne za odpravljanje plačilne nediscipline, katere vzrok, in ne posledica je velika nelikvidnost slovenskega gospodarstva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Globalna finančna kriza in novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

Zajc Katarina, Cepec Jaka, 5.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Katarina Zajc, Jaka Cepec, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtorja s pomočjo ekonomske analize prava analizirata novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju po letu 2008, ko se je začela globalna finančna kriza. Analiza naj bi pokazala, ali je namen spremenjene insolvenčne zakonodaje povečanje učinkovitosti insolvenčnih postopkov, ki bi omogočali optimalne rešitve, torej hitre postopke, z nizkimi transakcijskimi stroški, katerih cilj bi bil reševanje zdravih jeder podjetij oziroma učinkovita prerazporeditev premoženja prezadolženega pravnega subjekta. Avtorja ugotavljata, da so bili nekateri ukrepi za povečanje ex ante in ex post učinkovitosti insolvenčnih postopkov sicer sprejeti, da pa je veliko zamujenega z nesprejetjem novele E k ZFPPIPP oziroma da obstaja še veliko področij, ki bi jih lahko slovenski zakonodajalec izboljšal.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vezanost Ustavnega sodišča na lastne odločbe

Janez Čebulj, 5.10.2012

Uprava

Janez Čebulj, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v prispevku obravnava nekatera vprašanja, povezana z vezanostjo Ustavnega sodišča na lastne odločbe. V tem okviru se najprej ukvarja z vprašanjem vsebine vezanosti na odločbe Ustavnega sodišča, v nadaljevanju pa z vprašanjem, ali - in če, v kolikšni meri - velja zahteva po vezanosti na lastne odločbe za Ustavno sodišče samo. Z drugimi besedami, gre za vprašanje, ali standardi, še posebej tisti, ki so vsebovani v odločbah Ustavnega sodišča, vežejo le sodišča in druge organe, katerih akte je Ustavno sodišče v postopku ustavnosodne presoje razveljavilo ali odpravilo, ali tudi Ustavno sodišče samo. Pri tem opredeli tri vidike vezanosti: vezanost na z odločbo opredeljeni ustavni okvir, vezanost na razlago z odločbo opredeljene vsebine ustavnega procesnega instituta in vezanost na vsebino procesne človekove pravice. Kot primer odstopa od vezanosti pa je v prispevku obravnavan primer ustanovitve Občine Ankaran.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Spremembe javne pogodbe med njenim izvajanjem

Mužina Aleksij, Žvipelj Marko, 5.10.2012

Uprava

Aleksij Mužina, Marko Žvipelj, Podjetje in delo, 6-7/2012Poseg v javno pogodbo lahko pomeni novo oddajo. Zato drugače kot pri sklepanju pogodb v zasebnem sektorju samo soglasje pogodbenih strank k spremembi pogodbe ne zadostuje. Vprašanje dopustnosti modifikacije javne pogodbe je torej postavljeno širše, in sicer tudi z vidika varstva interesov drugih ponudnikov, ki bi (lahko) sodelovali v takšnem spremenjenem razpisu. Pri presoji dopustnosti sprememb javnih pogodb tako ni odločilno razmerje naročnik : izvajalec (soglasje med njima mora biti podano že po naravi stvari), temveč razmerje med temeljim razmerjem in nameravanimi spremembami (pogodba : aneks).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Instrumentalnost javnega prava in načelo zaupanja v pravo (primer določb ZUJF o letnem regresu)

Rajko Pirnat, 5.10.2012

Uprava

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava razmejitev pridobljenih pravic in upravičenih pravnih pričakovanj ter pravne posledice retroaktivnih posegov v ene in druge. Pri tem ugotavlja, da je glede intenzivnosti posega v upravičena pravna pričakovanja treba razlikovati poseg v pridobljene pravice od posega v pričakovane pravice, poleg tega pa tudi posege s povratno veljavo od posegov za naprej. Pridobljena pravica je tista, ki je individualizirana na določeno osebo in po obsegu konkretizirana do te mere, da ne zahteva več nekih pravnih aktov, ki bi jo podrobneje definirali. Poseg v tako pravico z retroaktivnim pravnim učinkom je najhujši poseg v načelo zaupanja v pravo in je lahko dovoljen res le v izjemnih primerih. Avtor podrobno obravnava retroaktivni poseg v pravico do regresa za letni dopust za leto 2012 in ugotavlja, da je prišlo do zakonskega posega v že zapadlo pravico, ki ne izpolnjuje zahtev za tak izjemen primer.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Sodno varstvo zoper splošne akte uprave

Erik Kerševan, 5.10.2012

Uprava

Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2012Splošni akti uprave lahko na pravni položaj posameznikov ali pravnih oseb vplivajo na različne načine, bodisi kot podlaga za izdajo upravnih aktov bodisi z neposrednim učinkom. V vsakem od navedenih primerov je treba prizadetim subjektom zagotoviti možnost sodnega varstva, s katerim se lahko preveri ustavnost ter zakonitost takih sprememb njihovih pravic ter obveznosti, pri čemer pa kaže ob dosedanji ureditvi resno razmisliti o uvedbi nekaterih novih pristojnosti upravnega sodstva za odločanje o veljavnosti splošnih aktov uprave, pa tudi o vzpostavitvi procesnih možnosti, da s pravnim sredstvom za abstraktno presojo neposredno učinkujočih splošnih aktov uprave prizadeti subjekti uveljavljajo varstvo svojega pravnega položaja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pogoji v neodvisni bančni garanciji

Vesna Kranjc, 5.10.2012

Plačilni promet

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 6-7/2012Garancija ima neodvisno naravo, če je obveznost banke garanta odvisna le od izpolnitve pogojev iz bančne garancije in neodvisna od obstoja, veljavnosti ali izpolnitve katerekoli obveznosti iz temeljnega posla. Neodvisna bančna garancija lahko določa samo pogoje dokumentarne narave. Avtorica obravnava vprašanja, povezana z dokumentarnimi pogoji, in pojasnjuje posledice, če je v garanciji določen pogoj nedokumentarne narave.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Kako vzpostaviti mehanizem zunajsodnega reševanja potrošniških sporov

Aleš Galič, 5.10.2012

TRGOVINA

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2012Različne direktive EU, priporočila Komisije ter številni programi EU na področju potrošniškega prava spodbujajo, v nekaterih primerih pa že zapovedujejo vzpostavitev shem zunajsodnega (alternativnega) reševanja sporov (ARS). Stroškovno tveganje pravde je praviloma za potrošnika glede na vrednost tipičnega potrošniškega spora preveliko. Poleg tega je značilnost potrošniškega razmerja v dejanski neenakosti med trgovcem in potrošnikom glede (med drugim) izkušenj glede ravnanja v sporu, poznavanja prava ali dostopa do pravnih informacij ter glede financiranja postopka. Neobstoj zunajsodnih mehanizmov za reševanje potrošniških sporov dejansko pogosto pomeni, da potrošnik nima realne možnosti pravnega varstva.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2012(58)
> Oktober(58)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE FG H I J K L M NOP QR S Š TUVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov