Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 58)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Nevropravo v praksi

Sašo Dolenc, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Sašo Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/2012Nevropravo je novo interdisciplinarno raziskovalno področje, ki preučuje najrazličnejše vidike prava skozi optiko nevroznanosti. V sestavku opišemo nekaj eksperimentov s področja nevroprava in predstavimo sodoben model delovanja človeških možganov, pri čemer vpeljemo razlikovanje med možganskim avtopilotom in njegovim nadzornikom. Obe funkciji navežemo na konkretne strukture v možganih. Na koncu predstavimo nekaj predlogov, kako bi lahko dognanja nevroprava uporabili v praksi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vloga in položaj zavarovalnih posrednikov

Šime Ivanjko, 5.10.2012

ZAVAROVALNIŠTVO

Šime Ivanjko, Podjetje in delo, 6-7/2012V prispevku so obravnavana aktualna vprašanja o položaju zavarovalnega posrednika v razmerju do zavarovalca in zavarovalnice, pri čemer je posebna pozornost namenjena pravicam in obveznostim ter odgovornostim zavarovalnega posrednika do zavarovalca. Obravnavano je tudi razmerje do zavarovalnice, ki je opredeljeno kot zakonsko obligacijsko razmerje, urejeno v zakonu. Posebej so opisane aktualne težave, povezane s plačilom posrednikovega dela, za kar mora po zakonu poskrbeti zavarovalnica, če v pisni pogodbi o posredovanju z zavarovalcem ni drugače dogovorjeno. V prispevku je predlagana tudi rešitev - zavarovalnice naj pripravijo splošne standarde, na podlagi katerih poslujejo z zavarovalnim posrednikom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Rizične tehnologije in obdelava osebnih podatkov

Peter Pavlin, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Peter Pavlin, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava vprašanja, povezana z nevarnostjo rizičnih tehnologij na področju obdelave osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov Republike Slovenije iz leta 2004 (ZVOP-1) po mnenju avtorja vsaj dela rizičnih tehnologij, zlasti Spleta 2.0 in družbenih omrežij, ne ureja več dovolj ustrezno. Zato zastopa stališče, da se je na področju varstva osebnih podatkov treba odpovedati načelu tehnološke nevtralnosti. Glede Spleta 2.0 pa je po mnenju avtorja treba uvesti nov institut, podupravljavca osebnih podatkov, posameznika, ki obdeluje in objavlja svoje osebne podatke in je med upravljavcem osebnih podatkov in pogodbenim obdelovalcem. Sestavek se konča s seznamom desetih "zlatih pravil", ki bi lahko nekoliko pomagala pri razvoju rizičnih tehnologij, njihovi samoregulaciji ali regulaciji.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vsebina PID št.7/2012

Avtor ni naveden, 5.10.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2012KORPORACIJSKO PRAVO/CORPORATE LAW stran 963 Marijan Kocbek Posebne revizije in actio pro socio Special Audits and Actio Pro Socio KORPORACIJSKO PRAVO/CORPORATE LAW stran 974 Borut Bratina Spori glede imenovanja,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Običajno mednarodno pravo v slovenski sodni praksi

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012Običajno mednarodno pravo je pomemben del mednarodnega prava in se kot takšno lahko znajde pred domačimi sodišči, ki ga uporabljajo na podlagi inkorporacije, to je brez formalnega prenosa ali ratifikacije. Na podlagi Ustave so vsa slovenska sodišča razvila to prakso. Poleg tega gre za ponovno preučitev zadeve "ukradeni otroci", ki obravnava sodno imuniteto držav, po nedavni sodbi Meddržavnega sodišča o sodnih imunitetah države.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Koalicijska pogodba kot usmerjevalec vladnih zakonodajnih predlogov

Albin Igličar, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2012Pripravljanje zakonodajnih predlogov vlade izhaja iz njenega letnega delovnega programa. V njem je posebej zajeta zakonodaja, ki jo zahteva članstvo Slovenije v Evropski uniji, ter načrtovanje drugih zakonov, ki naj bodo sprejeti v predstavniškem telesu. Delovni program vlade izhaja iz koalicijskega sporazuma političnih strank in iz njihovih programov. V moderni industrijski družbi je namreč delovanje političnih strank osredinjeno na vlado. V strankah pa imajo odločilno vlogo njihovi voditelji. Ne glede na različnost strankarskih programov in filozofije imajo v vsaki politični stranki najpomembnejši položaj elite. Zato tudi zakonodajni predlogi vlade najprej zajamejo interese vplivnih političnih strank.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vloga mednarodnega prava v slovenskem sodstvu

Vasilka Sancin, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Vasilka Sancin, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek opozarja na razvoj mednarodnega prava in trend njegove vse večje uporabe tudi pred domačimi sodišči. Predstavljeni so tako načini uporabe in razlage mednarodnega prava pred domačimi sodišči kot tudi razlogi, zaradi katerih uporaba mednarodnega prava v določenih primerih ne bi bila ustrezna. Avtorica se strinja s stališči, da na trenutni stopnji razvoja ni pravila mednarodnega običajnega prava, ki bi izražalo pravno obveznost držav, da posameznikom omogočijo dostop do domačih sodišč za uveljavljanje njihovih zahtevkov po mednarodnem pravu. To pa ne pomeni, da sodišča tega ne morejo storiti prostovoljno na podlagi svojih notranjepravnih ureditev, saj bi moralo biti poleg koristi za posameznike uveljavljanje prevzetih mednarodnopravnih obveznosti eden temeljnih ciljev vsake države. V Sloveniji je še precej možnosti za izboljšave na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Predlogi za boljšo pravno ureditev nasprotja interesov v RS

Rado Bohinc, 5.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Rado Bohinc, Podjetje in delo, 6-7/2012V prispevku je najprej predstavljena analiza veljavne pravne ureditve nasprotja interesov in kratka primerjalna analiza; ugotovljeno je, da je zakonska ureditev nasprotja interesov tudi po noveli ZGD-1 D neprimerljivo šibka glede na države EU. Razčlenjena so vprašanja, kot na primer navzkrižje interesov direktorjev z lastninskimi deleži, prepoved konkurence za člane organov vodenja in nadzora v RS, neodvisnost nadzornih članov organov vodenja in nadzora, nasprotje interesov funkcionarjev in uradnih oseb, nezdružljivost opravljanja funkcije s pridobitno dejavnostjo, prepoved članstva v organih poslovodstva in nadzora za funkcionarje, prepoved in omejitve sprejemanja daril itd. V sklepnem delu je utemeljitev potrebnih zakonskih sprememb na tem področju s predlogi sprememb ZGD-1.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Mednarodnopravni vidiki sodnega reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev

Simona Drenik, 5.10.2012

Civilno pravo

Simona Drenik, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava mednarodnopravne vidike reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev podružnic Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu. Predstavljeni so pomembnejši mednarodnopravni dokumenti, primeri pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in pred slovenskimi sodišči, predvsem so izpostavljene relevantne odločitve Vrhovnega in Ustavnega sodišča. Avtorica argumentira, da imajo države naslednice po mednarodnem pravu dolžnost skleniti sporazum glede prevzema jamstev. Pri tem je nujno treba upoštevati, da gre za hibridno naravo spora: na eni strani gre za civilnopravno razmerje komitent - banka, na drugi strani pa za vprašanje nasledstva držav glede prevzema jamstev nekdanje SFRJ.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Kako vzpostaviti mehanizem zunajsodnega reševanja potrošniških sporov

Aleš Galič, 5.10.2012

TRGOVINA

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2012Različne direktive EU, priporočila Komisije ter številni programi EU na področju potrošniškega prava spodbujajo, v nekaterih primerih pa že zapovedujejo vzpostavitev shem zunajsodnega (alternativnega) reševanja sporov (ARS). Stroškovno tveganje pravde je praviloma za potrošnika glede na vrednost tipičnega potrošniškega spora preveliko. Poleg tega je značilnost potrošniškega razmerja v dejanski neenakosti med trgovcem in potrošnikom glede (med drugim) izkušenj glede ravnanja v sporu, poznavanja prava ali dostopa do pravnih informacij ter glede financiranja postopka. Neobstoj zunajsodnih mehanizmov za reševanje potrošniških sporov dejansko pogosto pomeni, da potrošnik nima realne možnosti pravnega varstva.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Oblikovanje vlade in konstruktivna nezaupnica

Janez Pogorelec, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Janez Pogorelec, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v članku skozi probleme naše ureditve oblikovanja vlade in slabosti modela konstruktivne nezaupnice ponuja razmislek o pomenu odgovornosti v družbi in o povezanosti vprašanja odgovornosti s sedanjim stanjem v državi. Model konstruktivne nezaupnice, prevzet v naš sistem od ZR Nemčije, sicer daje vladi veliko večjo trdnost oziroma možnost obstanka na oblasti kot v klasičnem parlamentarnem sistemu, v katerem, posebej ob velikem številu strank v parlamentu, lahko prihaja do šibkosti vlad in tudi do pogostega razpuščanja parlamenta. Vendar pa po drugi strani v modelu s konstruktivno nezaupnico občasno prihaja do položajev, ko vlada, lahko tudi povsem očitno, več nima podpore v parlamentu, pa je vseeno ni mogoče zamenjati, saj v parlamentu ni mogoče doseči potrebne večine za izvolitev novega predsednika vlade. Takšna situacija je v nasprotju s temeljno demokratično zahtevo parlamentarnega sistema, da vlada lahko vlada le toliko časa, dokler ima podporo parlamenta, in zmanjšuje učinkovitost instituta politične odgovornosti vlade, s tem pa tudi učinkovitost celotnega sistema uveljavljanja odgovornosti v družbi. Glede na dejstvo, da je zaradi našega načina oblikovanja vlade in individualne odgovornosti ministrov državnemu zboru institut konstruktivne nezaupnice v dobršni meri izničen, ter da v naši praksi še ni bilo primera, da bi se zoper ministre uveljavile druge oblike odgovornosti vlade, kazenska ali civilna, se postavlja vprašanje, koliko so naši nosilci javnih funkcij dejansko izpostavljeni pravnim oblikam odgovornosti. Vprašanje pa je mogoče postaviti tudi širše: ali ni premalo učinkovit in preslabo uravnotežen sistem odgovornosti eden glavnih krivcev za sedanje stanje v državi in ali tudi ne otežuje in celo onemogoča iskanja rešitev za izhod iz krizne situacije?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Državni zbor in oblikovanje vlade

Franc Grad, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava ustavno ureditev oblikovanja vlade, v tem okviru pa posebej vlogo državnega zbora, zlasti pri imenovanju ministrov. Slednje razume kot ustavno anomalijo, ki onemogoča normalno oblikovanje vlade, saj je neusklajena s siceršnjo ustavno ureditvijo tega vprašanja, ta notranja ustavna nekonsistentnost pa povzroča resne težave pri nadaljnjem pravnem urejanju in dejanskem delovanju. V tem okviru avtor kritično obravnava tudi zadnji predlog za spremembo ustavne ureditve oblikovanja vlade in predlaga, da se ustava spremeni tako, da se vlada oblikuje v okviru izvršilne veje oblasti, kar je v skladu z notranjo naravo parlamentarnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vloga delovnega prava in njeno uresničevanje v spremenjenih razmerah

Darja Senčur Peček, 5.10.2012

Delovna razmerja

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava razloge za nastanek delovnega prava in njegovo vlogo pri urejanju delovnih razmerij. Prikaže, kakšne spremembe so nastale na trgih dela, in analizira obstoj predpostavk za obstoj delovnega prava v današnjih razmerah. Ob ugotovitvi, da je ideja delovnega prava ostala nespremenjena, se avtorica ukvarja z aktualnimi vprašanji sodobnega delovnega prava, kot so opredelitev subjekta delovnopravnega varstva, pravni viri, s katerimi se to varstvo zagotavlja, in težnja po prožnem urejanju delovnih razmerij.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Načela poštenih volitev

Jadranka Sovdat, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava spoštovanje temeljnih volilnih načel in med njimi še posebej načela periodičnosti volitev. V luči navedenih načel avtorica analizira potek lokalnih volitev leta 2010 v Občini Muta in odločitve pristojnih sodišč v zvezi z njim. Avtorica posebej opozarja na to, da temeljnih volilnih pravil in med njimi še posebej tistih, ki urejajo volilni sistem, ni dopustno spreminjati tik pred začetkom volilnega postopka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Skladnost zakonov s splošnimi načeli mednarodnega prava (druga alineja prvega odstavka 160. člena Ustave)

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012V drugi alineji prvega odstavka 160. člena Ustave je določeno, da Ustavno sodišče med drugim odloča o skladnosti zakonov in drugih predpisov s splošnimi načeli mednarodnega prava. Ta načela so nepogrešljiv vir prava pred mednarodnimi sodišči. Ustavno sodišče se občasno zateka k tem načelom, vendar kot merilo presoje pogosteje uporablja mednarodne pogodbe. Opaziti je, da v primeru, ko so splošna načela mednarodnega prava vključena v Ustavo, Ustavno sodišče uporabi Ustavo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pristojnosti predsednika republike pri oblikovanju vlade

Igor Kaučič, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2012Ustavne pristojnosti predsednika republike pri oblikovanju vlade so v primerjavi z drugimi evropskimi parlamentarnimi sistemi dokaj omejene. V tem postopku ne imenuje predsednika vlade in tudi ne ministrov, temveč le predlaga predsednika vlade v izvolitev državnemu zboru, ki imenuje tudi ministre. Slednje pretirano krepi zakonodajno oblast v razmerju do izvršilne, krni načelo delitve oblasti in iz njega izhajajoči sistem zavor in ravnovesij ter posega v nekatera temeljna načela parlamentarnega sistema. Med različnimi predlogi za spremembo ustavne ureditve tega vprašanja je tudi predlog, ki odpravlja dvostopenjski način oblikovanja vlade, ne odpravlja pa ključnih pomanjkljivosti te ureditve, temveč jih deloma celo poglablja. Ustreznejša bi bila uvedba nemškega modela imenovanja ministrov, ki je bil tudi sicer izhodišče naše ustavne ureditve izvršne oblasti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Razpust parlamenta in oblikovanje vlade

Saša Zagorc, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2012Razpust državnega zbora je ultima ratio sredstvo razreševanja parlamentarne, vladne ali druge politične krize. V ustavnem besedilu je to razvidno iz tega, da naj do njega pride le, če drugi manj intenzivni posegi v funkcije ali mandat državnih organov niso uspešni (na primer izvolitev predsednika vlade, interpelacije ali razrešitve ministrov, nezaupnica vladi, zaupnica vladi). Ena od bistvenih slabosti veljavne ureditve je, da predsednik republike nima možnosti ocene, ali je treba državni zbor razpustiti ali ne. Menim, da bi morala sprememba Ustave iti v smeri povečanja pristojnosti predsednika republike glede razpusta državnega zbora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pravni interes kot procesna predpostavka (drugi odstavek 162. člena Ustave)

Jan Zobec, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava vlogo pravnega interesa v postopku abstraktne kontrole ustavnosti, ki se lahko začne na pobudo vsakogar, ki izkaže pravni interes. Avtor analizira razvoj ustavnosodne prakse in ugotavlja, da ta procesna predpostavka deluje kot vzvod, ki abstraktno kontrolo izenačuje z individualno. Opozarja na dobre in slabe strani doktrine Ustavnega sodišča o popolnem izčrpanju pravnih sredstev, vključno z ustavno pritožbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Nova ravnotežja med organi kazenskega postopka po ZKP-K

Primož Gorkič, 5.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Gorkič, Podjetje in delo, 6-7/2012Z novelo Zakona o kazenskem postopku, ZKP-K, je slovenski zakonodajalec prikrito, a korenito reformiral slovenski kazenski postopek. Pri tem ne gre zgolj za uvedbo pogajanj in sporazumevanja o priznanju krivde. Pomembnejši je premik v smeri dejanske krepitve pomena organov predkazenskega postopka. Posledica uvajanja dogovornega reševanja kazenskih zadev je neizogibno odprava glavne obravnave z dokaznim postopkom. To je faza postopka, ki jo je obvladovalo sodišče, ki je historični dogodek zaradi odločitve o obtožbi preučevalo in spoznavalo prav na glavni obravnavi. Hkrati je slovenski zakonodajalec na sklenitev sporazuma o priznanju krivde v predkazenskem postopku navezal tudi razširitev možnosti vlaganja neposredne obtožnice. S tem je pokazal, da odstopa od koncepta obvezne sodne preiskave. S tem se še dodatno krepi pomen gradiva, ki se zbere v predkazenskem postopku. Zato način uvedbe sporazumevanja o priznanju krivde v slovenski postopek najbolj očitno slabi položaj sodišča in ga postavlja v položaj, ko je odvisno od gradiva, ki ga zbereta policija in državni tožilec v predkazenskem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Ali je slovenska delovna zakonodaja res nefleksibilna

Katarina Kresal Šoltes, 5.10.2012

Delovna razmerja

Katarina Kresal-Šoltes, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtorica v prispevku obravnava pomanjkljivosti indeksov, s katerimi OECD in Svetovna banka merita fleksibilnost nacionalnih delovnih zakonodaj. Sporni so njihova metodologija, rezultati in ocena, da je visok indeks varstva zaposlitve ovira za gospodarski razvoj. V prispevku so predstavljena nasprotna stališča MOD in delovnopravne doktrine. Institut varstva zaposlitve je treba obravnavati kot mednarodnopravno jedro človekove pravice do dostojnega dela. S tega stališča naj se presoja ustreznost vladnih izhodišč za reformo trga dela. In s stališča, ali konkretni ukrepi - lažje odpuščanje, zniževanje odpravnin in odpovednih rokov, nove pogodbene oblike, kot sta enotna pogodba za nedoločen čas in pogodba za občasna in začasna dela idr. - dejansko sledijo deklariranim ciljem ali pa jim celo nasprotujejo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Obseg pravic do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Grega Strban, 5.10.2012

Delovna razmerja

Grega Strban, Podjetje in delo, 6-7/2012Bolezen in poškodba nista le zasebno, temveč tudi družbeno tveganje. Kot socialna primera ju je treba jasno zakonsko opredeliti. V (enem) zakonu je treba določiti pravice do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in njihov obseg. Čeprav se je z odpravo doplačil napovedovalo povečanje obsega pravic do zdravstvenih storitev, je ZUJF omogočil povečanje doplačil in s tem zmanjšanje obsega pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na njihov obseg vpliva tudi pravo EU. Določa, da je treba zagotavljati zdravstvene storitve, ki so uveljavljene v mednarodni medicinski znanosti, in ne le v domačih poklicnih krogih. V ureditvah, kjer vsebina pravic do zdravstvenih storitev ni natančno določena, je treba zagotavljati najbolj učinkovito metodo zdravljenja (doma ali v drugi državi članici) in s tem standard "najvišje stopnje zdravljenja".
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Mednarodna kazenskopravna pomoč in novela ZKP-K

Anže Erbežnik, 5.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anže Erbežnik, Podjetje in delo, 6-7/2012V sodobni družbi je kriminaliteta čezmejni pojav, boj zoper katerega je mogoč samo na podlagi medsebojnega sodelovanja med državami. V ta namen je bila sprejeta vrsta mednarodnih konvencij o mednarodni kazenskopravni pomoči, ki precizirajo sodelovanje, zlasti v smislu pomika k pravilu forum regit actum in možnosti neposrednih stikov med pravosodnimi organi. Kljub potrebi po takšnem sodelovanju pa je nujno poznavanje določenih anomalij in dilem, ki se zastavljajo v zvezi s takšnim sodelovanjem in na katere obstoječi mednarodni in nacionalni predpisi ne dajejo zadovoljivega odgovora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Obravnava pred sodiščem druge stopnje - perspektive in možnosti

Aleksander Karakaš, 5.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Aleksander Karakaš, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek se ukvarja z obravnavo pred drugostopenjskim sodiščem, ki je v slovenskem kazenskem postopku predvidena kot izjema, medtem ko je to v nekaterih drugih pravnih ureditvah redna pot pri preizkušanju pravilnosti prvostopenjskih odločb. Oba pristopa, določena z razlikami v pritožbenih konceptih, sta zanimiva tako z vidika zahteve po dvostopenjskem odločanju (devolutivnost), z vidika presoje dejstev, ki izhajajoč iz te zahteve pred drugostopenjskimi sodišči ne more biti enaka, in ne nazadnje z vidika danes vse bolj poudarjane dolžine kazenskih postopkov. Po pregledu njunih temeljnih opornic ugotavljamo, da nobeden izmed pristopov sam po sebi ne zagotavlja, da bi bili vsi trije vidiki hkrati optimirani, da je zato prednost v smeri kateregakoli pristopa vprašljiva in da niti teženj niti znakov, ki bi govorili za njuno poenotenje, ni opaziti. Po drugi strani pa prav zaradi tega prehodi med pristopoma niso izključeni, vendar jih brez predhodnega posega v posamični pritožbeni koncept, ki posledično zahteva temeljito rekonstrukcijo kazenskega postopka, ni mogoče izpeljati.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Ustavnopravni vidiki izvajanja dokazov v pravdnem postopku

Dragica Wedam Lukić, 5.10.2012

Civilni sodni postopki

Dragica Wedam-Lukić, Podjetje in delo, 6-7/2012Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja pravica navajati dejstva in predlagati dokaze, biti prisoten pri izvedbi dokazov, postavljati vprašanja pričam in izvedencem in biti seznanjen z rezultati dokazovanja. Pravica do dokaza pa je lahko omejena, če je to potrebno zaradi varstva pravic drugih ali v javnem interesu, vendar mora zakonodajalec pri tem upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno pretehtati, kateri pravici je treba dati prednost. Avtorica obravnava posamezne omejitve pravice do dokaza in na koncu poudari, da mora sodišče pri razlagi zakona vzpostaviti ustrezno ravnovesje med kolidirajočimi pravicami in drugimi pravno zavarovanimi interesi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Razvoj znanosti in pravno urejanje

Matej Accetto, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Matej Accetto, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek se posveča vprašanju vezi med pravom in znanostjo oziroma znanstvenim in tehnološkim razvojem. Uvodoma se na kratko posveti tudi vprašanju prava kot znanosti, nato pa v jedru besedila obravnava dva vsebinska vidika vezi: najprej oriše, kako razvoj znanosti vpliva na zasnovo in delovanje pravnega reda, nato pa še, kako se pravo spopada (ali mora spopadati) z novimi odprtimi vprašanji, ki jih predenj postavlja tehnološki napredek.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2012(58)
> Oktober(58)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE FG H I J K L M NOP QR S Š TUVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov