Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 58)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Načela poštenih volitev

Jadranka Sovdat, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Jadranka Sovdat, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava spoštovanje temeljnih volilnih načel in med njimi še posebej načela periodičnosti volitev. V luči navedenih načel avtorica analizira potek lokalnih volitev leta 2010 v Občini Muta in odločitve pristojnih sodišč v zvezi z njim. Avtorica posebej opozarja na to, da temeljnih volilnih pravil in med njimi še posebej tistih, ki urejajo volilni sistem, ni dopustno spreminjati tik pred začetkom volilnega postopka.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pravni interes kot procesna predpostavka (drugi odstavek 162. člena Ustave)

Jan Zobec, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava vlogo pravnega interesa v postopku abstraktne kontrole ustavnosti, ki se lahko začne na pobudo vsakogar, ki izkaže pravni interes. Avtor analizira razvoj ustavnosodne prakse in ugotavlja, da ta procesna predpostavka deluje kot vzvod, ki abstraktno kontrolo izenačuje z individualno. Opozarja na dobre in slabe strani doktrine Ustavnega sodišča o popolnem izčrpanju pravnih sredstev, vključno z ustavno pritožbo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Skladnost zakonov s splošnimi načeli mednarodnega prava (druga alineja prvega odstavka 160. člena Ustave)

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012V drugi alineji prvega odstavka 160. člena Ustave je določeno, da Ustavno sodišče med drugim odloča o skladnosti zakonov in drugih predpisov s splošnimi načeli mednarodnega prava. Ta načela so nepogrešljiv vir prava pred mednarodnimi sodišči. Ustavno sodišče se občasno zateka k tem načelom, vendar kot merilo presoje pogosteje uporablja mednarodne pogodbe. Opaziti je, da v primeru, ko so splošna načela mednarodnega prava vključena v Ustavo, Ustavno sodišče uporabi Ustavo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Teža (pomen) pravnih načel

Marijan Pavčnik, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2012Temeljna značilnost pravnih načel je, da gre za vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil, njihovo razumevanje in način njihovega izvrševanja. Razločevanje med pravnimi načeli in pravnimi pravili je relativno. Vselej je treba oblikovati tako določno zgornjo in spodnjo premiso, da je primer (spodnja premisa) mogoče podrediti pravilu (zgornja premisa) in izpeljati sklep, ki vsebuje odločitev. To velja tako za pravna načela, ki jih operacionaliziramo s pravnimi pravili, kot za zakonske zapise pravnih pravil, ki so pogosto pomensko odprti in (ali) vsebujejo opredelitve (na primer v primeru temeljnih pravic), ki imajo prvine načel. Operacionalizacija pravnih načel je ratio decidendi, do katerega se mora dokopati sodišče, ki šele nato lahko odloči v konkretnem primeru. Pravna načela živijo prek pravil, ki so razlogi za odločanje v konkretnih primerih. Novi primeri so rešljivi z novo operacionalizacijo pravnih načel ali pa z analogno uporabo precedenčnih primerov, če so novi primeri v bistvenih prvinah podobni primerom, o katerih je bilo že odločeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Načelo vestnosti in poštenja v civilnem pravu

Mile Dolenc, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mile Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/2012Članek obravnava neposredno uporabo načela vestnosti in poštenja v obligacijskem pravu. Avtor analizira nemški in ameriški pravni sistem ter na tej podlagi zagovarja širšo uporabo načela vestnosti in poštenja pred slovenskimi sodišči.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Politizacija postopkov kandidatur za mednarodne sodniške in nekatere druge evropske funkcije

Marko Pavliha, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor zagovarja hipotezo, da so postopki nekaterih kandidatur za prestižne evropske funkcije pretirano spolitizirani. Zato predlaga spremembe zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč in uzakonitev preglednega in pravičnega postopka za izbiro evropskega komisarja in nekaterih drugih funkcionarjev.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pristojnosti predsednika republike pri oblikovanju vlade

Igor Kaučič, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Igor Kaučič, Podjetje in delo, 6-7/2012Ustavne pristojnosti predsednika republike pri oblikovanju vlade so v primerjavi z drugimi evropskimi parlamentarnimi sistemi dokaj omejene. V tem postopku ne imenuje predsednika vlade in tudi ne ministrov, temveč le predlaga predsednika vlade v izvolitev državnemu zboru, ki imenuje tudi ministre. Slednje pretirano krepi zakonodajno oblast v razmerju do izvršilne, krni načelo delitve oblasti in iz njega izhajajoči sistem zavor in ravnovesij ter posega v nekatera temeljna načela parlamentarnega sistema. Med različnimi predlogi za spremembo ustavne ureditve tega vprašanja je tudi predlog, ki odpravlja dvostopenjski način oblikovanja vlade, ne odpravlja pa ključnih pomanjkljivosti te ureditve, temveč jih deloma celo poglablja. Ustreznejša bi bila uvedba nemškega modela imenovanja ministrov, ki je bil tudi sicer izhodišče naše ustavne ureditve izvršne oblasti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Nova ravnotežja med organi kazenskega postopka po ZKP-K

Primož Gorkič, 5.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Gorkič, Podjetje in delo, 6-7/2012Z novelo Zakona o kazenskem postopku, ZKP-K, je slovenski zakonodajalec prikrito, a korenito reformiral slovenski kazenski postopek. Pri tem ne gre zgolj za uvedbo pogajanj in sporazumevanja o priznanju krivde. Pomembnejši je premik v smeri dejanske krepitve pomena organov predkazenskega postopka. Posledica uvajanja dogovornega reševanja kazenskih zadev je neizogibno odprava glavne obravnave z dokaznim postopkom. To je faza postopka, ki jo je obvladovalo sodišče, ki je historični dogodek zaradi odločitve o obtožbi preučevalo in spoznavalo prav na glavni obravnavi. Hkrati je slovenski zakonodajalec na sklenitev sporazuma o priznanju krivde v predkazenskem postopku navezal tudi razširitev možnosti vlaganja neposredne obtožnice. S tem je pokazal, da odstopa od koncepta obvezne sodne preiskave. S tem se še dodatno krepi pomen gradiva, ki se zbere v predkazenskem postopku. Zato način uvedbe sporazumevanja o priznanju krivde v slovenski postopek najbolj očitno slabi položaj sodišča in ga postavlja v položaj, ko je odvisno od gradiva, ki ga zbereta policija in državni tožilec v predkazenskem postopku.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Obravnava pred sodiščem druge stopnje - perspektive in možnosti

Aleksander Karakaš, 5.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Aleksander Karakaš, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek se ukvarja z obravnavo pred drugostopenjskim sodiščem, ki je v slovenskem kazenskem postopku predvidena kot izjema, medtem ko je to v nekaterih drugih pravnih ureditvah redna pot pri preizkušanju pravilnosti prvostopenjskih odločb. Oba pristopa, določena z razlikami v pritožbenih konceptih, sta zanimiva tako z vidika zahteve po dvostopenjskem odločanju (devolutivnost), z vidika presoje dejstev, ki izhajajoč iz te zahteve pred drugostopenjskimi sodišči ne more biti enaka, in ne nazadnje z vidika danes vse bolj poudarjane dolžine kazenskih postopkov. Po pregledu njunih temeljnih opornic ugotavljamo, da nobeden izmed pristopov sam po sebi ne zagotavlja, da bi bili vsi trije vidiki hkrati optimirani, da je zato prednost v smeri kateregakoli pristopa vprašljiva in da niti teženj niti znakov, ki bi govorili za njuno poenotenje, ni opaziti. Po drugi strani pa prav zaradi tega prehodi med pristopoma niso izključeni, vendar jih brez predhodnega posega v posamični pritožbeni koncept, ki posledično zahteva temeljito rekonstrukcijo kazenskega postopka, ni mogoče izpeljati.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Dokaz z izvedenci

Vesna Rijavec, 5.10.2012

Civilni sodni postopki

Vesna Rijavec, Podjetje in delo, 6-7/20121. Uvod 2. Pojem izvedenca 3. Dolžnosti izvedenca 4. Izbira izvedenca 5. Izvedenčeva nepristranskost - izločitveni razlogi 6. Postavitev več izvedencev 7. Dokaz z izvedencem v tujini 8. Postavitev novega izvedenca 9. Zamenjava izvedenca 10. Primerjava med izvedencem in pričo 11. Predmet do
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Dokazno breme

Tomaž Keresteš, 5.10.2012

Civilni sodni postopki

Tomaž Keresteš, Podjetje in delo, 6-7/2012V prispevku se avtor ukvarja s problemom dokaznega bremena. Pri tem opozarja, da je treba problem dokaznega bremena ločiti na dve vrsti dokaznega bremena. Prvo je subjektivno dokazno breme, ki predstavlja dolžnost stranke, da dokaže obstoj določenega dejstva, s katerim utemeljuje svoj zahtevek. Objektivno dokazno breme pa pride v poštev zgolj v tako imenovanih non liquet situacijah, ko sodišče ne more ugotoviti določenih, za odločitev potrebnih pravno relevantnih dejstev. Poleg tega je treba razlikovati tudi med dokaznim bremenom v materialnem dejanskem stanu, ki se mu v pravni dogmatiki posveča večina pozornosti, in dokaznim bremenom v procesnem dejanskem stanu, ki pa je praviloma spregledana tema domače pravne dogmatike.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Koalicijska pogodba kot usmerjevalec vladnih zakonodajnih predlogov

Albin Igličar, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2012Pripravljanje zakonodajnih predlogov vlade izhaja iz njenega letnega delovnega programa. V njem je posebej zajeta zakonodaja, ki jo zahteva članstvo Slovenije v Evropski uniji, ter načrtovanje drugih zakonov, ki naj bodo sprejeti v predstavniškem telesu. Delovni program vlade izhaja iz koalicijskega sporazuma političnih strank in iz njihovih programov. V moderni industrijski družbi je namreč delovanje političnih strank osredinjeno na vlado. V strankah pa imajo odločilno vlogo njihovi voditelji. Ne glede na različnost strankarskih programov in filozofije imajo v vsaki politični stranki najpomembnejši položaj elite. Zato tudi zakonodajni predlogi vlade najprej zajamejo interese vplivnih političnih strank.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Spori glede imenovanja, odpoklicev in pristojnosti članov uprav in izvršnih direktorjev

Borut Bratina, 5.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v članku analizira in primerja pravne akte ob nastopu mandata člana uprave in pravne akte ob predčasnem prenehanju mandata. Pri tem posebej opozori na razlikovanje med statusom člana uprave, ki se pridobi z imenovanjem, in statusom zaposlenega, ki se pridobi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Ta razlika je pomembna tudi ob predčasnem prenehanju mandata člana uprave. Odpoklic člana uprave ne pomeni nujno tudi prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas. Sodna praksa v zvezi s spori ob odpoklicu člana uprave se je v Sloveniji spreminjala, kar avtor natančno prikaže v članku. Najnovejšo sodno prakso avtor primerja s tujo sodno prakso na tem področju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Razpust parlamenta in oblikovanje vlade

Saša Zagorc, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Saša Zagorc, Podjetje in delo, 6-7/2012Razpust državnega zbora je ultima ratio sredstvo razreševanja parlamentarne, vladne ali druge politične krize. V ustavnem besedilu je to razvidno iz tega, da naj do njega pride le, če drugi manj intenzivni posegi v funkcije ali mandat državnih organov niso uspešni (na primer izvolitev predsednika vlade, interpelacije ali razrešitve ministrov, nezaupnica vladi, zaupnica vladi). Ena od bistvenih slabosti veljavne ureditve je, da predsednik republike nima možnosti ocene, ali je treba državni zbor razpustiti ali ne. Menim, da bi morala sprememba Ustave iti v smeri povečanja pristojnosti predsednika republike glede razpusta državnega zbora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Oblikovanje vlade in konstruktivna nezaupnica

Janez Pogorelec, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Janez Pogorelec, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor v članku skozi probleme naše ureditve oblikovanja vlade in slabosti modela konstruktivne nezaupnice ponuja razmislek o pomenu odgovornosti v družbi in o povezanosti vprašanja odgovornosti s sedanjim stanjem v državi. Model konstruktivne nezaupnice, prevzet v naš sistem od ZR Nemčije, sicer daje vladi veliko večjo trdnost oziroma možnost obstanka na oblasti kot v klasičnem parlamentarnem sistemu, v katerem, posebej ob velikem številu strank v parlamentu, lahko prihaja do šibkosti vlad in tudi do pogostega razpuščanja parlamenta. Vendar pa po drugi strani v modelu s konstruktivno nezaupnico občasno prihaja do položajev, ko vlada, lahko tudi povsem očitno, več nima podpore v parlamentu, pa je vseeno ni mogoče zamenjati, saj v parlamentu ni mogoče doseči potrebne večine za izvolitev novega predsednika vlade. Takšna situacija je v nasprotju s temeljno demokratično zahtevo parlamentarnega sistema, da vlada lahko vlada le toliko časa, dokler ima podporo parlamenta, in zmanjšuje učinkovitost instituta politične odgovornosti vlade, s tem pa tudi učinkovitost celotnega sistema uveljavljanja odgovornosti v družbi. Glede na dejstvo, da je zaradi našega načina oblikovanja vlade in individualne odgovornosti ministrov državnemu zboru institut konstruktivne nezaupnice v dobršni meri izničen, ter da v naši praksi še ni bilo primera, da bi se zoper ministre uveljavile druge oblike odgovornosti vlade, kazenska ali civilna, se postavlja vprašanje, koliko so naši nosilci javnih funkcij dejansko izpostavljeni pravnim oblikam odgovornosti. Vprašanje pa je mogoče postaviti tudi širše: ali ni premalo učinkovit in preslabo uravnotežen sistem odgovornosti eden glavnih krivcev za sedanje stanje v državi in ali tudi ne otežuje in celo onemogoča iskanja rešitev za izhod iz krizne situacije?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Vloga in položaj zavarovalnih posrednikov

Šime Ivanjko, 5.10.2012

ZAVAROVALNIŠTVO

Šime Ivanjko, Podjetje in delo, 6-7/2012V prispevku so obravnavana aktualna vprašanja o položaju zavarovalnega posrednika v razmerju do zavarovalca in zavarovalnice, pri čemer je posebna pozornost namenjena pravicam in obveznostim ter odgovornostim zavarovalnega posrednika do zavarovalca. Obravnavano je tudi razmerje do zavarovalnice, ki je opredeljeno kot zakonsko obligacijsko razmerje, urejeno v zakonu. Posebej so opisane aktualne težave, povezane s plačilom posrednikovega dela, za kar mora po zakonu poskrbeti zavarovalnica, če v pisni pogodbi o posredovanju z zavarovalcem ni drugače dogovorjeno. V prispevku je predlagana tudi rešitev - zavarovalnice naj pripravijo splošne standarde, na podlagi katerih poslujejo z zavarovalnim posrednikom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Spremembe javne pogodbe med njenim izvajanjem

Mužina Aleksij, Žvipelj Marko, 5.10.2012

Uprava

Aleksij Mužina, Marko Žvipelj, Podjetje in delo, 6-7/2012Poseg v javno pogodbo lahko pomeni novo oddajo. Zato drugače kot pri sklepanju pogodb v zasebnem sektorju samo soglasje pogodbenih strank k spremembi pogodbe ne zadostuje. Vprašanje dopustnosti modifikacije javne pogodbe je torej postavljeno širše, in sicer tudi z vidika varstva interesov drugih ponudnikov, ki bi (lahko) sodelovali v takšnem spremenjenem razpisu. Pri presoji dopustnosti sprememb javnih pogodb tako ni odločilno razmerje naročnik : izvajalec (soglasje med njima mora biti podano že po naravi stvari), temveč razmerje med temeljim razmerjem in nameravanimi spremembami (pogodba : aneks).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Državni zbor in oblikovanje vlade

Franc Grad, 5.10.2012

Ustavno sodišče

Franc Grad, Podjetje in delo, 6-7/2012Avtor obravnava ustavno ureditev oblikovanja vlade, v tem okviru pa posebej vlogo državnega zbora, zlasti pri imenovanju ministrov. Slednje razume kot ustavno anomalijo, ki onemogoča normalno oblikovanje vlade, saj je neusklajena s siceršnjo ustavno ureditvijo tega vprašanja, ta notranja ustavna nekonsistentnost pa povzroča resne težave pri nadaljnjem pravnem urejanju in dejanskem delovanju. V tem okviru avtor kritično obravnava tudi zadnji predlog za spremembo ustavne ureditve oblikovanja vlade in predlaga, da se ustava spremeni tako, da se vlada oblikuje v okviru izvršilne veje oblasti, kar je v skladu z notranjo naravo parlamentarnega sistema.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Evropsko in slovensko pravo potrošniške kreditne pogodbe

Marko Brus, 5.10.2012

TRGOVINA

Marko Brus, Podjetje in delo, 6-7/2012Direktiva 2008/48/ES je bila prenesena v slovensko pravo z Zakonom o potrošnikih kreditih iz leta 2010. Temeljni namen zakona je varstvo potrošnikov. Zakon daje potrošnikom zasebno- in javnopravno varstvo. Prvo od obeh nudi varstvo z naložitvijo obveznosti kreditodajalcu, da priskrbi informacije pred sklenitvijo pogodbe, z obvezno vključitvijo podatkov v pogodbo in s pravico do odstopa.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Predlaganje, izločevanje in izvajanje dokazov po uveljavitvi novele ZKP-K

Marko Bošnjak, 5.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Bošnjak, Podjetje in delo, 6-7/2012Čeprav novela zakona o kazenskem postopku ustvarja vtis, da prinaša pomembne konceptualne spremembe v kazenski postopek, so posegi razmeroma omejeni. Zakon je sicer uvedel prekluzijo za stranki pri predlaganju dokazov ter jo postrožil pri izločanju dokazov. Vendar ni pričakovati, da bo to bistveno vplivalo na potek glavne obravnave. Ker sodišče še vedno nosi odgovornost za to, da se popolnoma in po resnici ugotovijo dejstva, ki so pomembna za odločitev, bo moralo ugoditi tudi prepoznim dokaznim predlogom, če bodo pravno relevantni. Podobno velja pri prepoznih predlogih za izločitev nedovoljenih dokazov. Zakonodajalec pa skoraj ni posegel v možnost tožilca, da spremeni obtožbo, obeh strank, da spreminjata navedbe, in dolžnost sodišča, da skrbi za ustrezen izid zadeve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Običajno mednarodno pravo v slovenski sodni praksi

Mirjam Škrk, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Mirjam Škrk, Podjetje in delo, 6-7/2012Običajno mednarodno pravo je pomemben del mednarodnega prava in se kot takšno lahko znajde pred domačimi sodišči, ki ga uporabljajo na podlagi inkorporacije, to je brez formalnega prenosa ali ratifikacije. Na podlagi Ustave so vsa slovenska sodišča razvila to prakso. Poleg tega gre za ponovno preučitev zadeve "ukradeni otroci", ki obravnava sodno imuniteto držav, po nedavni sodbi Meddržavnega sodišča o sodnih imunitetah države.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Mednarodnopravni vidiki sodnega reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev

Simona Drenik, 5.10.2012

Civilno pravo

Simona Drenik, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava mednarodnopravne vidike reševanja problematike nekdanjih deviznih varčevalcev podružnic Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu. Predstavljeni so pomembnejši mednarodnopravni dokumenti, primeri pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in pred slovenskimi sodišči, predvsem so izpostavljene relevantne odločitve Vrhovnega in Ustavnega sodišča. Avtorica argumentira, da imajo države naslednice po mednarodnem pravu dolžnost skleniti sporazum glede prevzema jamstev. Pri tem je nujno treba upoštevati, da gre za hibridno naravo spora: na eni strani gre za civilnopravno razmerje komitent - banka, na drugi strani pa za vprašanje nasledstva držav glede prevzema jamstev nekdanje SFRJ.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

(Ne)uspešna reforma gospodarskega in finančnega sistema

Franjo Štiblar, 5.10.2012

PRORAČUN

Franjo Štiblar, Podjetje in delo, 6-7/2012Neposredni ukrepi nosilcev odločanja (vlad in centralnih bank) so preprečili katastrofo ob izbruhu krize, sistemske reforme pa niso zadostne, da bi omogočile dokončno rešitev sedanje in onemogočile nastanek prihodnjih kriz. Razlog je v povezavi interesa vodilnih elit in neustreznih prevladujočih ekonomskih doktrin, ki jih pravna stroka nekritično normativno oblikuje. Finančni sistem je potreben reforme v temelju, ki pa bi močno vplivala tudi na obstoječi politični in širše na celoten družbeni sistem. Odpor ne le finančnih elit proti reformam je uspešen, zato se krizne razmere v svetu in pri nas nadaljujejo že peto leto.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Bančna unija v EU?

Meta Ahtik, 5.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Meta Ahtik, Podjetje in delo, 6-7/2012Finančna kriza je jasno razgalila številne pomanjkljivosti evropske ureditve, na katere so ekonomisti opozarjali še pred nastankom denarne unije. EU je prav kot odziv na krizo nedavno predlagala krepitev integracije z oblikovanjem tako imenovane bančne unije. Bančno varnostno mrežo, ki jo sestavljajo bančna regulacija in nadzor, sistem depozitnih zavarovanj, posojilodajalec v skrajni sili ter sistem reševanja nesolventnih bank, naj bi oblikovali na ravni EU. Članek analizira trenutno ureditev bančne varnostne mreže, njene pomanjkljivosti in možne prilagoditve varnostne mreže ob oblikovanju bančne unije.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2012⁄6-7

Pogled odvetnika na uporabo mednarodnega prava pred slovenskimi sodišči

Aleš Rojs, 5.10.2012

Pravoznanstvo

Aleš Rojs, Podjetje in delo, 6-7/2012Prispevek obravnava vprašanja uporabe mednarodnega prava pred slovenskimi sodišči. Prvi del prispevka prikaže vpliv članstva Slovenije v EU na delo slovenskih sodišč kot posledice dejstva, da pravo EU postaja nacionalno pravo. Drugi del prispevka pa se nanaša na uporabo "klasičnega mednarodnega prava" pred slovenskimi sodišči.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2012(58)
> Oktober(58)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE FG H I J K L M NOP QR S Š TUVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov