Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 29)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Posegi v zasebnost (pedagoških) delavcev med epidemijo covid-19 in po njej - kje so meje dovoljenega

Katarina Krapež, 1.12.2020

Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Katarina Krapež, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Informacijski pooblaščenec in številni avtorji so že pred epidemijo koronavirusne bolezni in množičnim delom od doma opozarjali na pomanjkljivo zakonodajno ureditev na področju varstva zasebnosti delavcev v Sloveniji. Ob zaprtju izobraževalnih ustanov in selitvi pedagoške aktivnosti v virtualna okolja ugotavljamo, da je prevetritev standardov glede sprejemljivih posegov v pedagogovo osebno življenje med izvedbo pedagoških in drugih delovnih aktivnosti še bistveno bolj pomembna. Zakonodajalec, socialni partnerji in vodstva izobraževalnih zavodov bi morali uvesti ustrezne varovalke, tako na ravni pozitivne zakonodaje kot v avtonomnih aktih delodajalcev ter pri izbiri IKT-orodij za poučevanje na daljavo. Pedagogom bi bilo treba omogočiti kar največjo stopnjo nadzora nad tem, do kolikšne mere je za izvedbo konkretne delovne aktivnosti nujno poseči v njihove osebnostne pravice, in hkrati uvesti ukrepe za ublažitev teh vplivov. V podobni situaciji kot v tem prispevku opisani pedagogi bodo po koncu epidemije delavci v panogah, kjer se bo del aktivnosti dolgoročno prenesel v virtualni svet, če bodo delali od doma s pomočjo IKT-orodij. Ključne besede: pravica do zasebnosti, delovna razmerja, pedagogi, izobraževanje na daljavo, epidemija Title: Violations of Privacy of Teachers during and after the Covid-19 Epidemic - Where Are the Limits of Such Intrusions Abstract: The Slovenian Information Commissioner and academic authors drew attention to the deficient legislative regulation of protection of workers' privacy in Slovenia long before the outbreak of the coronavirus disease epidemic and mass work from home. With the closure of educational institutions and relocation of pedagogical activities to virtual environments, we find that the revision of standards regarding the protection of teachers' personal lives is even more important. The legislator, the social partners, and the management of educational institutions should therefore intro
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Digitalna doba in temeljne pravice v Evropski uniji

Verica Trstenjak, 1.12.2020

Varstvo človekovih pravic, Človekove pravice

Verica Trstenjak, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Avtorica obravnava pomen temeljnih pravic v digitalni dobi. Predstavi glavne pravne vire v EU, posebej Listino EU o temeljnih pravicah. Nato je obravnavano vprašanje odnosa med prakso, zakonodajo in sodno prakso na digitalnem področju. V nadaljevanju so prikazani vpliv Sodišča EU na tem področju ter primeri sodne prakse (zadeve Google Spain (pravica biti pozabljen), Schrems (prenos osebnih podatkov v ZDA) in Glawischnig-Piesczek (pravica zahtevati izbris komentarjev na Facebooku)). Predstavljeni so tudi problemi v zvezi z digitalnimi praksami v koronakrizi in problemi glede posegov v temeljne pravice. Prav tako so obravnavane določbe uredbe GDPR, ki omogoča omejitve varstva osebnih podatkov v času epidemije. Sklepno je predstavljen pomen digitalnega prava na področju sodstva, posebej glede problema odločanja z algoritmi, kar postavlja vprašanje obstoja pravice do sodnika kot človeškega bitja. Ključne besede: digitalno pravo, temeljne pravice, omejitve pravic, koronakriza, pravica biti pozabljen, Facebook, Google, robot kot sodnik, sodnik kot človeško bitje Title: The Digital Age and Fundamental Rights in the EU Abstract: The author discusses the importance of fundamental rights in the digital age. She outlines the main legal sources in the EU, in particular the EU Charter of Fundamental Rights. Moreover, the issue of the relationship between practice, legislation and case law in the field of digital practices is addressed. The article then shows the influence of the Court of Justice of the EU in this area, as well as its case law (cases Google Spain (the right to be forgotten), Schrems (transfer of personal data to the USA) and Glawischnig-Piesczek (right to request deletion of comments on Facebook)). Problems related to digital practices in the corona crisis and problems with fundamental rights encroachments are also presented. The provisions of the GDPR, which allows for restrictions on the protection of personal data during epidemi
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Silobran - dogmatične dileme in sodna praksa

Miha Šepec, 1.12.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šepec, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Silobran velja za najstarejši, najbolj tradicionalni in najbolj klasični razlog izključitve protipravnosti posameznikovega dejanja, ki sicer izpolnjuje bit kaznivega dejanja. V svojem temelju ta institut pomeni, da se pravo ni dolžno uklanjati nepravu in da se ima vsakdo pravico braniti zoper protipravni napad. Kljub tradicionalni ustaljenosti tega kazenskopravnega konstrukta pa je vse prej kot enostaven in teoretično dokončno razdelan. V okviru silobrana se namreč pojavljajo številne dogmatične dileme, ki so lahko trd oreh tudi za našo sodno prakso. V tem prispevku sta obravnavani dve sodobni silobranski dilemi, in sicer vprašanje dobrin, ki jih s silobranom sploh lahko ščitimo, ter vprašanje, ali lahko v interesu zaščite premoženja s silobranom drugi osebi vzamemo življenje. Ključne besede: silobran, skrajna sila, napad, obramba, nevarnosti, sorazmernost, dobrine, pravica do življenja Title: Self-Defence: Theoretical Dilemmas and Case Law Abstract: Self-defence is considered to be the oldest, most traditional and most classic reason for excluding the illegality of an individual's act, which otherwise fulfils the essence of a crime. At its core, this institute means that no one is obliged to subject himself to an unlawful attack and that everyone has the right to defend themselves against such an attack. But despite the traditional stability of this criminal law construct, it is anything but simple and theoretically finalized. Namely, many dogmatic dilemmas arise within the self-defence, which can also be a hard nut to crack for our case law. In this paper, I address two contemporary self-defence dilemmas. Namely, the question of goods that can be protected with self-defence, and whether self-defence can be used to take the life of another person in the interest of protecting property. Keywords: self-defence, duress, attack, defence, danger, proportionality, legal virtues, right to life
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Pravne pomanjkljivosti invalidskega zavarovanja

Marijan Papež, 1.12.2020

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Področje invalidskega zavarovanja je pomemben del obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za to področje še v večji meri kot za pokojninsko zavarovanje veljajo načela: socialne države, medgeneracijske solidarnosti, vzajemnosti in redistribucije (prerazporeditve). V preteklosti so se pojavljale tudi težnje po ločitvi pokojninskega in invalidskega obveznega zavarovanja ali pa vsaj po ločenem plačevanju prispevkov. Pomembno je, da tudi v prihodnje ostanemo pri enovitem sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prizadevanja za reformo invalidskega zavarovanja pa zadnjih deset let niso privedla do premika na tem pomembnem področju. V Beli knjigi o pokojninah iz leta 2016 je bilo področje invalidskega zavarovanja celovito predstavljeno, tudi z možnimi rešitvami za prihodnost. Pri spremembah ZPIZ-2 je bilo invalidskemu področju namenjeno le malo pozornosti in je prišlo le do nekaterih manjših korekcij. Sistem invalidskega zavarovanja je pomemben in po svoje delikaten, saj se pravice iz invalidskega zavarovanja priznavajo na podlagi invalidnosti, ki nastopi zaradi spremembe v zdravstvenem stanju. Takrat je vsak posameznik zelo občutljiv, po drugi strani pa se pogledi in občutki med ljudmi po navadi zelo razlikujejo. Zato je za pripravo reforme invalidskega zavarovanja potreben čas, poleg tega mora pri njej sodelovati še več deležnikov kot pri spremembi sistema pokojninskega zavarovanja. Vzporedno bi bilo treba ustrezno prilagoditi tudi zdravstveno, delovnopravno in drugo zakonodajo, ki se tiče tega področja, kar pa je iz dosedanjih izkušenj težko pričakovati. Z opredeljenimi možnimi rešitvami v Beli knjigi je bil storjen korak v pravo smer, a žal se na tem področju v nadaljevanju ni storilo nič, zato je skrajni čas, da se začne korakati naprej, brez ustavljanja, do ustrezne zakonske rešitve. Ključne besede: invalidsko zavarovanje, reforma, definicija invalidnosti, svoj poklic, preostala delovna
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Digitalizacija – med specialnim in splošnim pravnim urejanjem

Mitja Podpečan, 1.12.2020

Varstvo človekovih pravic

Mitja Podpečan, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Digitalizacija je proces prehajanja iz industrijske dobe v dobo znanja in kreativnosti, v kateri prevladuje vse digitalno. Digitalizacija lajša dostop do informacij in njihovo obdelavo ter družbo praviloma spreminja hitreje, kot spremembam lahko sledijo zakonodajalci in razlagalci predpisov. Prispevek obravnava strategijo Evropske unije in Slovenije na področju digitalizacije ter soočanje prava in pravnikov z izzivi digitalizacije; skuša odgovoriti tudi na vprašanje, ali se zakonodajalci in razlagalci predpisov ustrezno odzivajo na digitalizacijo ter kako to vpliva na razvoj družbe in potek digitalizacije. Pravna pravila, njihova razlaga in uporaba pomembno vplivajo na ta potek - digitalizacijo zavirajo ali pospešujejo. Od sprejetih pravnih pravil, od tega, kako jih uporabljajo regulatorji, še prej pa od sporočil, ki jih regulatorji javno ali kako drugače posredujejo splošni javnosti, je zato lahko odvisno, ali bodo posamezne prakse v zvezi z uporabo informacijske tehnologije in elektronskih komunikacij zaznamovale nadaljnji razvoj družbe ali pa se jih bo glavnina zavezancev vzdržala. Vse to od zakonodajalcev terja natančen razmislek, ali za presojo takih novih praks zadoščajo pravila iz veljavnega sistema pravnih pravil ali pa te prakse zahtevajo specialno oziroma celo povsem novo ureditev in umestitev v sistem pravnih pravil, ki bi upoštevala specifike posameznih praks in tehnologij, s katerimi se povezujejo. Prispevek opozori na posamezne primere dosedanjega pravnega urejanja, ki spremlja digitalizacijo, in posledice za digitalizacijo, kot izvirajo iz uporabe in razlag pravnih pravil. Ključne besede: digitalizacija, strategija, regulacija, praksa, avtomatizacija, umetna inteligenca, podatki, tehnologija veriženja blokov, pogodbe, ekonomija Title: Digitalisation - Between Special and General Legal Regulation Abstract: Digitalisation is a process of transition from the industrial age to the age of knowledge and creativity, in whic
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Novosti glede odškodninske odgovornosti za umetno inteligenco

Petra Weingerl, 1.12.2020

Obligacije, Civilno pravo

Petra Weingerl, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Institucije EU so v tem obdobju zelo aktivne glede določanja političnega in pravnega okvira za urejanje uporabe umetne inteligence, vključno z vidiki odškodninske odgovornosti. Okviri odškodninske odgovornosti v Uniji se opirajo na dva stebra, in sicer na vzporedno uporabo Direktive 85/374 o odgovornosti za proizvode, ki je harmonizirala odgovornost proizvajalca proizvodov z napako, in (neharmoniziranih) nacionalnih pravil s področja odškodninskega prava. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali je obstoječa ureditev primerna za izzive, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence. Evropska komisija in Evropski parlament se strinjata, da so določene prilagoditve obstoječe zakonodaje potrebne. V povezavi s tem prispevek poda pregled odprtih vprašanj in predlaganih novosti v Beli knjigi o umetni inteligenci ter v Osnutku poročila s priporočili Komisiji o ureditvi civilne odgovornosti za področje umetne inteligence. Poleg morebitnih sprememb Direktive 85/374 se predlaga nova uredba, ki bi uvedla nov koncept odgovornosti glede na vrsto tveganja. Medtem ko se za sisteme umetne inteligence z visokim tveganjem predlaga objektivna odgovornost za škodo, se za druge sisteme odpira vprašanje primernosti krivdne odgovornosti z morebitnim obrnjenim dokaznim bremenom, ki bi oškodovancem olajšalo uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Morebitne spremembe Direktive 85/374 bi bilo treba implementirati v slovenski pravni red, najverjetneje skozi spremembe Zakona o varstvu potrošnikov, predlagana nova uredba pa bi se uporabljala neposredno, brez implementacijskih ukrepov. Spremembe bodo torej vplivale na režim odškodninskega prava v Sloveniji, saj ga bodo dodatno fragmentirale in evropeizirale. Ključne besede: umetna inteligenca, odškodninska odgovornost, objektivna odgovornost, krivdna odgovornost, obrnjeno dokazno breme, Bela knjiga o umetni inteligenci Title: Recent Developments in Civil Liability and Artificial Intelligence Abstract: Recently, EU i
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Medgeneracijska (ne)enakost

Andraž Rangus, 1.12.2020

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Andraž Rangus, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Pokojninsko zavarovanje je eden izmed temeljnih družbenih podsistemov, s katerimi se zagotavljajo ustrezni dohodki vsem posameznikom, ki zaradi starosti ali nezmožnosti za delo na trgu dela ne morejo več opravljati pridobitne dejavnosti ter si s tem zavarovanjem zagotovijo socialno in ekonomsko varnost. Učinkovit sistem pokojninskega zavarovanja tako deluje kot temeljni pogoj za zagotavljanje socialnega miru v družbi in tudi pogoj za medgeneracijsko sožitje vseh generacij. Vsakokratne družbenoekonomske in demografske razmere narekujejo nenehno prilagajanje sistema spremenjenim razmeram, kar pa zahteva tako socialni kot tudi medgeneracijski dialog v družbi. Temeljni pogoj za učinkovit medgeneracijski dialog, ki v zaključku pripelje do sklenitve medgeneracijske pogodbe, pa je pravičen, pregleden in finančno uravnotežen pokojninski sistem, ki z vidika pravic vsako generacijo obravnava enakopravno, hkrati pa na posamezno generacijo ne prelaga čezmernega bremena financiranja pokojninske blagajne. Ključne besede: medgeneracijska solidarnost, medgeneracijska pogodba, enakost generacij, pokojninski sistem, distribucija dohodka Title: Intergenerational (un)Equity Abstract: Pension insurance is one of the basic social subsystems that provide adequate income to all individuals who, due to age or inability to perform work on the labour market, can no longer perform gainful activities, and thus ensure for themselves adequate social and economic security. An efficient pension insurance system in its function thus represents a fundamental precondition for ensuring social peace in society, as well as a condition for intergenerational coexistence of all generations. Each socioeconomic and demographic situation dictates the constant adaptation of the system to the changed situation, which requires both social and intergenerational dialogue in society. The basic precondition for an effective intergenerational dialogue, which ultimately leads to the conclu
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Pokojninska reforma je sprejeta, naj živi reforma!

Tilen Božič, 1.12.2020

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

Tilen Božič, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Pokojninski sistem je dinamična tvorba s silovito inercijo, zato ga je treba stalno prilagajati duhu časa in tako zagotavljati trajno vzdržnost z vidika javnih financ in z vidika ljudi, ki jim je namenjen. Zastoj v razvoju tega sistema ima lahko drastične posledice. Te se najprej pokažejo v obliki kampanjskih posegov (reform), ki skušajo nadoknaditi zamujeno ter prinašajo močne politične napetosti in znižujejo raven zaupanja javnosti v sistem. Strateški cilji morajo biti postavljeni tako, da lahko preživijo več vlad, naloga vsake vlade pa je, da štafetno palico prenese do naslednje postaje. Hipne zmede, ki jih povzročijo šoki, kot sta bili na primer predčasna zamenjava vlade ali epidemija covid-19, prinašajo zastoj v reformnem naboju in pogosto postanejo "lovišče" za dolgoročno škodljive interese in pobude, ki bi bile v mirnejših časih gladko zavrnjene. Ozaveščena širša javnost in mediji ter kritična stroka so tisti, ki lahko v tem času poskrbijo, da se rdeča nit sprememb, spletena iz širokega družbenega konsenza, ne pretrga, razcepi ali po nepotrebnem zvije nazaj v klobčič. Ključne besede: pokojninski sistem, reforma, finančna vzdržnost, globalni trendi, odpornost Title: The Pension Reform Is Adopted, Long Live the Reform! Abstract: The pension system is dynamic and self-generates a strong inertia, which must be constantly adapted to the "zeitgeist". Delays in the development of the system can have drastic consequences. These first appear in the form of major interventions (reforms) that seek to catch up by using shortcuts that inevitably trigger political tensions and a drop in public confidence. The strategy for the future development of the pension system should be a result of a broad public consensus in order not to lose its focus over time due to changes and pressures of daily politics. Instant confusions caused by shocks, such as changes of the government or the Covid 19 epidemic, bring a stalemate in the
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Posledice kriz za razvoj izbranih delovnopravnih institutov - kakšno bo delo v novi realnosti

Valentina Franca, 1.12.2020

Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Valentina Franca, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Krizne razmere zaradi koronavirusne bolezni covid-19 so delodajalce in delavce čez noč prisilile v delo v drugačnih okoliščinah. To ne zajema zgolj dela na domu, ampak tudi druge vidike delovnega razmerja. V prispevku je opozorjeno zlasti na aktivnejšo vlogo in odgovornost pri zagotavljanju in upoštevanju pravil varnosti in zdravja na delovnem mestu. Zaradi (ne)predvidenih odsotnosti delavcev se ponovno odpirajo vprašanja neustreznega nagrajevanja delavcev glede na prisotnost na delovnem mestu in tudi učinkovitega obveščanja na strani delodajalca. V prihodnosti bo treba še več pozornosti nameniti ustrezni organizaciji dela na domu, ki bo upoštevala tako obseg in kakovost dela kakor tudi sociološke vidike vključevanja v delovno okolje. To zajema tudi delavce, ki delajo za krajši delovni čas; posledice se kažejo tudi pri t. i. prekarnem delu. Pri vsem tem imajo pomembno vlogo delavski predstavniki, od katerih trenutne krizne razmere zahtevajo miselni preskok ter učinkovito podporo tako delavcem kakor tudi delodajalcem pri izvedbi vseh organizacijskih sprememb. Pričakovati je tudi določene zakonske spremembe, zato so poznavanje specifičnosti nove realnosti in napovedi za prihodnost ključni za konstruktiven socialni dialog. Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, delo na domu, delo za krajši delovni čas, bolniška odsotnost, nagrajevanje, delovni čas, delavski predstavniki Title: Consequences of Crises on the Development of Selected Labour Law Institutes - What Will Work Look Like in the New Reality Abstract: Covid-19 emergencies have forced employers and workers to work overnight in different circumstances. This covers not only work at home but also other aspects of the employment relationship. In this article, we emphasise the more active role and responsibility in ensuring and complying with the rules of safety and health at work. Due to the (un)anticipated absence of workers, the issues of inadequate remuneration of e
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Možnosti (enostranskega) spreminjanja in odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času izrednih razmer

Miha Šercer, 1.12.2020

Delovna razmerja, Obligacije

Miha Šercer, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: V času izrednih razmer, kot je letošnja pandemija koronavirusne bolezni, pride do drastičnega padca ekonomskih aktivnosti in posledično prihodkov gospodarskih družb. Ker imajo te kljub zmanjšanju obsega poslovanja določene fiksne stroške, kamor spadajo tudi stroški dela, ki v delovno intenzivnih dejavnostih lahko sestavljajo pretežni del stroškov, morajo za zagotovitev vzdržnosti poslovanja ob nižjih prihodkih te stroške znižati. Pri stroških dela je prvi poskus v tej smeri znižanje plač zaposlenih, v skrajnem primeru pa tudi odpuščanje. V prispevku analiziram pravni okvir in sodno prakso v zvezi z obema navedenima ukrepoma. Ključne besede: izredne razmere, znižanje plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi Title: Possibilities of (Unilateral) Change and Termination of Employment Contract during Emergencies Abstract: During emergencies, such as this year's coronavirus pandemic, there is a drastic drop in economic activity and, consequently, company revenues. As companies have certain fixed costs, despite the reduction in the scope of operations, which also includes labour costs, which in labour-intensive activities can make up the majority of their costs, they must reduce these expenses in order to ensure the sustainability of operations at lower revenues. For labour costs, the first attempt in this direction is to reduce the salaries of employees and, in extreme cases, to terminate their employment. In this paper, I analyse the legal framework and case law in relation to both measures. Keywords: emergencies, salary reductions, termination of employment
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Vsebina PID št.6-7/2020

Avtor ni naveden, 1.12.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2020SOCIALNA ZAVAROVANJA KOT TEMELJ PRAVICE DO SOCIALNE VARNOSTI stran 873 Grega Strban Pravna (ne)primerljivost socialnih zavarovanj Legal (in)Comparability of Social Insurances SOCIALNA ZAVAROVANJA KOT TEMELJ PRAVICE DO SOCIALNE VARNOSTI st
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Varstvo okolja v slovenski pravni praksi

Senka Šifkovič Vrbica, 1.12.2020

Varstvo okolja

Senka Šifkovič-Vrbica, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Prispevek predstavlja, kdo in kako lahko zastopa glas okolja in narave v upravnih in sodnih postopkih ter kako je mogoče varovati ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja s primeri iz prakse. Ključni instrumenti varovanja okolja so strateške presoje vplivov planov oziroma programov na okolje in naravo (izvajajo se že v fazi prostorskega načrtovanja), presoje vplivov projektov oziroma posegov na okolje in naravo (praviloma se izvaja skupaj s postopkom gradbenega dovoljenja) ter končno dovoljevanje obratovanja posameznih objektov (določa obseg dovoljenega onesnaževanja). Večino pravne prakse sestavljajo upravni postopki, saj je treba okolje in naravo varovati pred škodljivimi posegi v najzgodnejši fazi dovoljevanja teh posegov. Zoper onesnaževalce so možni civilni postopki, dosleden in angažiran inšpekcijski nadzor ter tudi kazenski pregon. Za povzročitelje škode je določen poseben postopek ugotavljanja in sanacije okoljske škode. Ustavnost in zakonitost posameznih predpisov presoja Ustavno sodišče, najpogosteje zaradi kršitev ratificiranih konvencij ali EU-direktiv. Posebno vlogo pri varstvu okolja ima tudi varuh človekovih pravic. Prispevek je namenjen predvsem odvetnikom in pravnikom praktikom za učinkovitejšo uporabo pravnih sredstev na področju varstva okolja, narave, prostorskega načrtovanja in dovoljevanja graditve, pa tudi drugim, da jim postane pravno varstvo okolja bolj domače. Ključne besede: varstvo okolja, varstvo narave, okoljska škoda, zdravo življenjsko okolje, Aarhuška konvencija Title: Environmental Protection in Slovenian Legal Practice Abstract: The article presents how/who can represent the voice of the environment and nature in administrative and judicial proceedings, and how to protect the constitutional right to a healthy living environment with examples from practice. The key instruments of environmental protection are strategic assessments of the impact of plans/programmes on th
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Podnebne tožbe v mednarodnem okolju

Maša Kovič Dine, 1.12.2020

Varstvo okolja

Maša Kovič-Dine, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Prispevek obsega pregled ključnih podnebnih tožb pred mednarodnimi, regionalnimi in nacionalnimi sodišči s ciljem predstavitve omenjenega pravnega sredstva domači stroki. Do danes je bilo po svetu vloženih že 1588 podnebnih tožb, od tega 1213 v Združenih državah Amerike in 383 v drugih delih sveta, med njimi 57 v državah Evropske unije ali pred Sodiščem Evropske unije in Splošnim sodiščem. Podnebne tožbe so tako danes eden izmed načinov obravnavanja podnebnih sprememb. Vendar z njimi tožniki ne želijo zgolj obravnavati pomanjkljivosti pri spoštovanju pogodbenega režima, ampak postajajo danes del tega režima in tako dopolnjujejo postopke pogajanj za mednarodne sporazume. Pomemben del tega pogodbenega režima je danes tudi v prispevku predstavljena sodba v zadevi Urgenda, prva podnebna tožba, odločena v korist tožnikov. Ključne besede: podnebna tožba, podnebne spremembe, mednarodno pravo, regionalno pravo, pravo EU, nacionalno pravo, Urgenda, previdnostno načelo Title: Climate Change Litigation in the International Arena Abstract: The chapter presents an overview of the key climate change lawsuits before the international, regional and national courts, with the intention of presenting these cases to legal professionals. Until today, 1588 lawsuits were filed, among these 1213 in the United States of America and 383 in other parts of the world. 57 were filed in European Union member states or before the Court of Justice of the European Union or the General Court. The climate litigation cases now present one of the tools to address climate change. However, they are not used only to resolve the lack of respect for the climate change law regime, but have become part of that regime itself and hence supplement the negotiation process. The chapter will present the Urgenda case, the first case decided in the favour of the applicant, which has since become an important part of this regime. Keywords: climate litigation, climate
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Odmera kazni - ustavnoskladno vštevanje pripora in prejšnje kazni

Katarina Bergant, 1.12.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Katarina Bergant, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Sodna odmera kazni storilcu kaznivega dejanja pomeni končni epilog dokaznega postopka po končani glavni obravnavi. Ker storilci kazniva dejanja in druga prepovedana ravnanja lahko izvršujejo različno, enkrat ali večkrat, hkrati ali sukcesivno, z različno intenziteto in v različnih časovnih in krajevnih okoliščinah, jim je lahko v različnih fazah postopkov omejena ali odvzeta prostost ali izrečena različna sankcija. Zato Kazenski zakonik (KZ-1) napotuje sodišče, da pri odmeri kazni upošteva in všteje vsakršen odvzem prostosti in izrečene sankcije ne glede na postopek, v katerem je bil storilcu odrejen odvzem prostosti ali izrečena sankcija. Opisi posameznih kaznivih dejanj, prekrškov in kršitev vojaške discipline, ki so vsi del sistema odklonskih ravnanj, na katera slovenski zakonodajalec veže sankcije, in so zato po naravi kazenske zadeve, bi se že na normativni ravni morali med seboj dopolnjevati in ne prekrivati. Vštevanje pripora in prejšnje kazni nedosledno normativno ureja zakonsko besedilo 56. člena KZ-1. Zlasti besedilo tretjega odstavka 56. člena KZ-1 je na normativni ravni zasnovano tako, da ne ponuja kvalitativnega razločevanja in razmejevanja posameznih storilčevih ravnanj, temveč kot pogoj za vštevanje kazni določa celo njihovo prekrivanje, do katerega ob doslednem upoštevanju pravila ne bis in idem sploh ne bi smelo priti. Zastavlja se vprašanje kako, če sploh, si razlagati in ustavnoskladno uporabiti določbo tretjega odstavka 56. člena KZ-1. Ključne besede: odmera kazni, vštevanje pripora, vštevanje odvzema prostosti, globa, denarna kazen Title: Sentencing - Constitutionally Consistent Credit of Time Spent in Detention and of Imprisonment Served under the Earlier Sentence Abstract: Court sentencing marks the end of evidentiary procedures. With perpetrators committing diverse criminal offences either once or repeatedly, simultaneously or successively, with varying degrees of intensity and deferri
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Mednarodno investicijsko pravo, arbitraža in Petišovci: kaj se zahteva od držav

Domen Turšič, 1.12.2020

Varstvo okolja, Varstvo okolja

Domen Turšič, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Julija 2020 je družba Ascent Resources plc Sloveniji poslala obvestilo o sporu in s tem opravila prvo formalno dejanje za vložitev zahtevka za odškodnino v reševanje mednarodnemu investicijskemu arbitražnemu tribunalu. Po pregledu dveh mednarodnih pogodb, ki bosta podlagi za pristojnost arbitražnega tribunala, če do arbitražnega postopka pride, se prispevek osredotoči na za konkretni primer relevantne vidike dveh standardov zaščite tujih investicij, katerih kršitve Ascent Resources plc zatrjuje v obvestilu o sporu: poštene in pravične obravnave ter prepovedi nerazumnih in diskriminatornih posegov v investicijo. Prek pregleda in analize odločitev drugih mednarodnih investicijskih arbitražnih tribunalov prispevek prikaže vsebino obveznosti države in višino dokaznih standardov, ki jim mora investitor zadostiti, da z zahtevkom uspe. Prispevek prikaže tudi obrambne argumente, izhajajoče iz suverenosti, ki jih imajo države na voljo v mednarodnih investicijskih arbitražah. Ključne besede: mednarodno investicijsko pravo, mednarodna investicijska arbitraža, mednarodne pogodbe, poštena in pravična obravnava, nerazumno in diskriminatorno ravnanje, varovanje okolja, suverenost Title: International Investment Law, Arbitration and Petišovci: What Is Required of States Abstract: In July 2020, Ascent Resources plc sent a Notice of Dispute to Slovenia and thus made the first formal step in presenting a claim for compensation before an international investment tribunal. After an overview of two treaties that will be the basis of the tribunal's jurisdiction should the arbitration proceedings commence, the article focuses on aspects of two investment protection standards relevant in the present case: fair and equitable treatment and the non-impairment clause. Through an analysis of investment treaty case law, the article focuses on the content of states' obligations and the standard of proof the investor must satisfy in order to prevail with i
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Jamstvo vodnih elektrarn za okoljske škode ob poplavah

Franz Serajnik, 1.12.2020

Varstvo okolja, Varstvo okolja

Franz Serajnik, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Prispevek opisuje ureditev objektivne odgovornosti za okoljske oziroma poplavne škode v Avstriji in v Sloveniji na primerih obratovanja vodnih elektrarn. V Avstriji ni zakona, ki bi - tako kot v Sloveniji - na splošno uredil objektivno odgovornost, pač pa se to ureja v različnih zakonih za posebna področja, tako na primer tudi v par. 364a ABGB, po katerem lahko lastnik sosednje nepremičnine od upravljavca hidroelektrarne zahteva odškodnino za škodo na nepremičnini. Predmet tega prispevka je zato tudi primerjalnopravni pogled na ureditev in sodno prakso v obeh državah. V času podnebnih sprememb je narasla nevarnost presenetljivih in katastrofalnih nalivov, kar zahteva posebno previdnost glede obratovanja vodnih elektrarn in jezov, da ne pride do podvajanja katastrofalnih poplav zaradi hkratnih izpustov voda iz jezov. Upravljavci vodnih elektrarn se z vidika objektivne odgovornosti ne morejo zlahka znebiti jamstva za škode, celo če so upoštevali vse predpise. Na drugi strani pa objektivna odgovornost ne pomeni, da upravljavci vodnih elektrarn odgovarjajo za poplavne škode tudi v primeru dokazane "višje sile". Razbremenilni dokaz, da gre za višjo silo, pa je dokaj zahteven spričo nevarnosti, ki jo predstavljajo veliki jezovi. Zato je objektivna odgovornost dejstvo, s katerim morajo računati upravljavci vodnih elektrarn v obeh državah. V sodni praksi obeh držav pa le težko najdemo sodbe, ki bi upravljavcem hidroelektrarn nalagale plačilo odškodnin zaradi (sočasnega) praznjenja jezov ob poplavah. Ključne besede: vodna elektrarna, objektivna odgovornost, solidarno jamstvo, dokazno breme, okoljske škode, poplave, nevarne stvari, nevarne dejavnosti Title: Liability of Hydroelectric Plants for Pollution/Flood Damage Abstract: The main aspect of the author´s contribution is the question of "objective responsibility" of (hydroelectric) power plants regarding pollution/flood damage according to Austrian legislation and Slovenian legisl
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte

Tanja Pucelj Vidović, 1.12.2020

Urejanje prostora

Tanja Pucelj-Vidović, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Prispevek se osredotoča na pravno varstvo zoper določbe prostorskih izvedbenih aktov (PIA), kot ga ureja ZUreP-2. Kot vsaka novost tudi ta odpira številne dileme. Zato prispevek vsebuje razpravo o tem, ali je ustavno dopustno določiti, da je zakonitost PIA pristojno presojati Upravno sodišče, ter vprašanje (ne)zadovoljive razmejitve pristojnosti z Ustavnim sodiščem. Namenjen je razpravi o aktivni legitimaciji in obsegu nadzora. Vključuje predstavitev posledic tovrstne tožbe in razlikovanja med začasnim zadržanjem izvajanja ter izvrševanja PIA. Podana so razmišljanja o tem, da bi bilo smiselno tožbene razloge, s katerimi je mogoče uspeti v tovrstnem sporu, vsaj delno urediti drugače. Izražen je pomislek glede možnosti izpodbijanja določb Uredbe o DPN in izpostavljene določene pomanjkljivosti postopka. Predstavljeno je stališče avtorice, da v sporu zoper PIA sodišče ni pristojno odločiti v sporu polne jurisdikcije, in stališče, da je zahteva, da sodišče določi način izvršitve svoje sodbe, v nasprotju z namenom prostorskega načrtovanja in načelom delitve oblasti ter v primeru izpodbijanja občinskih PIA posega nesorazmerno v lokalno samoupravo, zaradi česar bi jo bilo treba spremeniti. Avtorica meni, da je treba 58. člen ZUreP-2 izboljšati, a se zavzema za to, da se načeloma ohrani ideja upravnega spora, ki jo prinaša.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Program Sveta Evrope HELP v slovenskem sodstvu

Miodrag Đorđević, 1.12.2020

Sodišča, Varstvo človekovih pravic

Miodrag Đorđević, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Poudarek pri varovanju človekovih pravic ni na njihovem deklariranju v EKČP, temveč na njihovem uresničevanju in s tem učinkovitosti pravnega varstva, ki ga zagotavljajo sodišča. Zato je pomembno okrepiti znanje in poklicne veščine sodnikov. Stalno izobraževanje in usposabljanje sta namreč temeljni sodnikov poklicni standard in merilo njegovega odnosa do sodniškega poslanstva. Stalno izobraževanje sodnikov ni le pravica sodnikov, temveč tudi naša dolžnost. Po drugi strani gre tudi za pravico državljanov: do sojenja v razumnem roku, do pošteno izpeljanega postopka, do kakovostnih, vsebinsko pretehtanih in strokovno utemeljenih/obrazloženih odločb. Strokovno znanje in kakovostne sodne odločbe so namreč tisto, kar krepi integriteto sodnika, sodstva in s tem pravne države. Ključne besede: EKČP, ESČP, človekove pravice, neposredna uporaba EKČP, vezanost na ustavo in zakon, učinkovito pravno varstvo, izobraževanje, usposabljanje, HELP (izobraževanje o človekovih pravicah za pravne strokovnjake), spletni tečaji Title: Council of Europe HELP Programme in Slovenian Judiciary Abstract: The emphasis in the protection of human rights is not on their declaration in the ECHR, but on their implementation and thus the effectiveness of the legal protection provided by the courts. It is therefore important to strengthen the knowledge and professional skills of judges. Continuing education and training is the basic professional standard of a judge and a measure of their attitude towards the judicial mission. Continuing education of judges is not only the right of judges, but also our duty. On the other hand, it is also the right of citizens to a trial within a reasonable time, to fairly conducted procedure, to quality, well-considered and professionally substantiated/reasoned decisions. Expertise and quality court decisions are what strengthen the integrity of the judge, the judiciary and thus the rule of law. Keywords: ECHR, ECtHR,
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Pravna (ne)primerljivost socialnih zavarovanj

Grega Strban, 1.12.2020

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

Grega Strban, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Prispevek poudarja pomen socialnih zavarovanj za uresničevanje mednarodne in ustavne temeljne človekove pravice do socialne varnosti. Predstavljene so skupne značilnosti in nekatere posebnosti. Ugotovljeno je, da se v času (ekonomskih ali zdravstvenih) pretresov v družbi sistem socialnih zavarovanj uporabi tudi za druge namene, večkrat pa se vanj tudi nesistemsko poseže z interventnimi ukrepi. Predlagano je oblikovanje skupnih določb socialnih zavarovanj ali celo socialnega zakonika. S tem bi lažje sledili novejšim oblikam organizacije dela in družine, razmejili med socialnim zavarovanjem in drugimi oblikami ter zagotovili preglednost in predvidljivost ravnanja kot temelja pravne varnosti. Ključne besede: socialno zavarovanje, socialna varnost, socialni zakonik, covid-19 Title: Legal (in)Comparability of Social Insurances Abstract: The article emphasises the importance of social insurances for international and constitutional fundamental human right to social security. Their common features and specificities are presented. It is argued that in times of social (economic or sanitary) distress the social insurance system is used for other purposes, and intervention measures oftentimes distort its systematic regulation. Shaping of common legal rules for all social insurances or even a social code is proposed. In this way, it would be easier to follow new forms of work organisation and family structures, delineate between social insurance and other forms of insurance, and guarantee transparency and foreseeability of actions as a fundamental part of legal security. Keywords: social insurance, social security, social code, Covid-19
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Zagotavljanje kakovosti sojenja

Valerija Jelen Kosi, 1.12.2020

Sodišča

Valerija Jelen-Kosi, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Za sodno vejo oblasti je ključen njen ugled. Tega pa je mogoče doseči le s kakovostnim delom vseh v sodnem sistemu. Kakovost sodnega sistema ne pomeni le kakovostnega sojenja, ampak veliko več. Gotovo so najpomembnejši gradniki kakovosti kompetentne sodnice in sodniki, vendar niso edini. Da posameznik dojema sodni sistem in v njegovem okviru sojenje kot kakovostno, mora imeti zagotovljen dostop do sodišča, kar pomeni tudi dostop do zanj pomembnih informacij. Sodni sistem mora imeti na voljo zadostne finančne in človeške vire, ki jih učinkovito upravlja. Sodniki in sodne osebe morajo biti ustrezno usposobljeni za delo na sodišču, kar pomeni, da so vrhunski pravni strokovnjaki, ki obvladajo prvine komunikacije in psihologije, da znajo voditi postopke, upoštevaje načela postopkovne pravičnosti. Projekt Vrhovnega sodišča RS Izboljšanje kakovosti sodstva - IKS obravnava vse te elemente in je bil nagrajen na nacionalni in nadnacionalni ravni. Vendar pa samo projektno delo ne zadostuje, saj je treba uvesti korenito spremembo pravniškega državnega izpita in priprav nanj s specializacijo učenja za posamezne pravosodne poklice. Ključne besede: kakovosten sodni sistem, kakovostno sojenje, postopkovna pravičnost, pravniški državni izpit, usposabljanje, sodniki, sodno osebje Title: Quality of Justice Abstract: The most important thing for judiciary is trust. Judiciary can achieve this with hard work in courts. Quality judiciary means not only quality of court proceedings, but much more. The most important are judges, but they are not the only ones. People will recognise quality judiciary if they have access to justice, which means that they have information about court proceedings. Judiciary must have enough financial and human resources that are effectively managed. Judges and court staff must be qualified for court jobs. Judges must be the best lawyers and must have knowledge of judgecraft, they must be educated in psychology and co
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Delovnopravni odgovor(i) izbranih evropskih držav na posledice epidemije covid-19

Sara Bagari, 1.12.2020

Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Sara Bagari, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Epidemija bolezni covid-19 je glavni izziv, s katerim se v evropskih državah trenutno sooča delovno pravo. Države so se do neke mere odzvale različno, vendar praviloma sledijo istim ciljem. Od marca do konca julija 2020 je bilo v Eurofoundovo bazo podatkov covid-19 EU PolicyWatch vnesenih 543 ukrepov držav članic EU, namenjenih omilitvi ekonomskih in socialnih posledic epidemije covid-19. Poleg zagotavljanja bistvenih storitev so bili ukrepi sprejeti za zagotavljanje varnih pogojev za delo, ohranitev delovnih mest in zagotavljanje dohodkovne varnosti. Da bi zagotovile bistvene storitve, so evropske države sprejele različne ukrepe, s katerimi so začasno povečale število delavcev ali dodatno obremenile obstoječe delavce, kar pa ne rešuje dolgoročne kadrovske podhranjenosti na posameznih področjih. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi vplivu sprejetih ukrepov na telesno in duševno zdravje delavcev. Eden izmed glavnih delovnopravnih odgovorov na zagotavljanje varnih pogojev za delo je bil institut dela na domu. V zvezi z njim ostajajo odprta številna pravna vprašanja, na katera sprejeti ukrepi praviloma niso odgovorili. Za ohranitev delovnih mest so države oblikovale (ali nadgradile že obstoječe) sheme dela s krajšim delovnim časom in v breme državnega proračuna začasno prevzele plačila prispevkov za socialno varnost. Različni ukrepi so bili namenjeni zagotavljanju dohodka delavcem, ki so delo opravljali v manjšem obsegu (ali sploh ne), delavcem, ki dela niso mogli opravljati neposredno zaradi okužbe z virusom, samoizolacije ali karantene, in delavcem, ki dela niso mogli opravljati zaradi varstva otrok. V omejenem obsegu je bila naslovljena tudi dohodkovna negotovost nekaterih drugih ekonomsko aktivnih skupin. Ključne besede: covid-19, delovno pravo, primeri dobrih praks, odzivi držav, ukrepi, delo s krajšim delovnim časom, delo na domu Title: Labour Law Policy Response(s) of Selected European Countries to the Consequences
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Sodnik

Grega Strban, 1.12.2020

Sodišča

Grega Strban, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Zaradi varovanja pred zlorabo oblasti je ta razdeljena med različne državne organe. Nosilec sodne oblasti je sodnik. Njegov pravni položaj se pomembno razlikuje od nosilcev zakonodajne in izvršilne oblasti, pa tudi od delavcev in javnih uslužbencev. To se mora odražati tudi v ustavni in zakonski ureditvi. Izboljšave bi bile dobrodošle na vseh ravneh, od oblikovanja pravnega študija in pravniškega državnega izpita, izbora sodnikov in vloge Sodnega sveta, zagotavljanja vseh vrst neodvisnosti sodnika, še posebej v času pretresov v družbi, do omejevanja nesodnih nalog, na primer dodelitev ali predsedovanja. Ključne besede: sodnik, pravniški državni izpit, sodni svet, sodniški mandat, dodelitev sodnikov Title: The Judge Abstract: For safeguarding against abuse of power, it has to be distributed among different state bodies. The holder of judicial power is the judge. Their legal position is essentially distinct from the one of holders of legislative and executive powers, as well as from workers and civil servants. This has to be reflected in the constitution and legislative acts. Improvements are welcome on all levels, from legal studies and lawyers' state exam, selection of judges and the role of the judicial council, ensuring all kinds of judge's independence, especially in times of societal distress, to limiting non-judicial tasks, such as appointments and presidency. Keywords: judge, lawyers' state exam, judicial council, judicial mandate, posting of judges
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Sodstvo in Ustavno sodišče RS

Rajko Knez, 1.12.2020

Ustavno sodišče

Rajko Knez, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Prispevek se osredotoča na dva postopka pred Ustavnim sodiščem RS, v katerih prihaja do sodniškega dialoga med rednimi sodišči in Ustavnim sodiščem. V prvem postopku, pri zahtevi za oceno ustavnosti zakonov, je v ospredju lojalno sodelovanje med sodišči in je presoja abstraktna, medtem ko subjektivnost spora ni odločilna; v drugem postopku, to je pri ustavnih pritožbah, pa gre za nadzor Ustavnega sodišča nad (ustavno)pravnimi stališči rednih sodišč. Prispevek se ne poglablja v omenjena postopka z vidika pravil, ki ju urejajo, ampak poskuša postaviti v ospredje posamezne podteme. Najprej glede potrebe po doslednem spoštovanju t. i. pravovarstvene potrebe pri zahtevah za oceno ustavnosti, pri ustavnih pritožbah pa glede dveh tem: subtilnosti materialnega izčrpanja in kakovosti očitkov, ki v povezavi z odsotnostjo vsebinske obrazložitve pri presoji tako predlogov za revizije kot tudi ustavne pritožbe lahko pripelje do drugačne vsebinske presoje na ESČP. Dodana pa je tudi tema vse pogostejšega sodniškega dialoga Ustavnega sodišča s prvo- in drugostopenjskimi rednimi sodišči. Ključne besede: Ustavno sodišče, zahteve za oceno ustavnosti, ustavne pritožbe, 156. člen Ustave RS, 160. člen Ustave RS, Schumannova formula, državno odvetništvo, Evropsko sodišče za človekove pravice, redna sodišča, izčrpanje pravnih sredstev, sodniški dialog Title: The Judiciary and the Constitutional Court Abstract: The article focuses on two procedures before the Constitutional Court, in which a judicial dialogue between the so-called regular courts and the Constitutional Court exists. The first one, a request for review of the constitutionality, is based on the loyal cooperation among the courts and entails an abstract review. The subjectivity (parties) of the dispute is not in foreground. The second one, the constitutional complaint procedure, entails a review of reasons used by the regular courts from the constitutional level. The art
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Novejša sodna praksa s področja storilstva in udeležbe

Matjaž Ambrož, 1.12.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Matjaž Ambrož, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: V prispevku avtor analizira novejšo sodno prakso s področja storilstva in udeležbe. Obravnava več sodnih odločb, ki odpirajo naslednja vprašanja sodelovanja več oseb pri kaznivem dejanju: splošne lastnosti sostorilstva, opustitveno sostorilstvo, sostorilstvo pri spolnih kaznivih dejanjih in vprašanje položaja prejemnika koristi pri gospodarskih kaznivih dejanjih. Obravnavane določbe kažejo na znaten obseg uporabe teoretičnih konceptov v sodni praksi in na živahen dialog prakse s teorijo. Na tej podlagi avtor izpelje sklep, da je pregovorni antagonizem med teorijo in prakso vsaj na področju storilstva in udeležbe v znatni meri presežen. Ključne besede: storilstvo, udeležba, sostorilstvo, opustitveno sostorilstvo, posredno storilstvo, napeljevanje, pomoč, spolna kazniva dejanja, gospodarska kazniva dejanja Title: Recent Case Law on Perpetration and Participation in Criminal Law Abstract: The author elaborates recent Slovenian case law on perpetration and participation in criminal law. Several seminal judicial decisions are scrutinised. These decisions address, inter alia, the following questions of criminal complicity: general features of co-perpetration, co-perpetration by omission, co-perpetration in case of sexual offences, and complicity of the beneficiary in economic crimes. In these decision, one can notice a vivid dialogue with theoretical concepts of criminal complicity, which leads the author to an optimistic conclusion that at least in this field of criminal law theory and practice correspond to a great extent. Keywords: perpetration, participation, co-perpetration, co-perpetration by omission, indirect perpetration, instigation, aiding, sexual offences, economic offences
Naslovnica
Podjetje in delo, 2020⁄6-7

Notranji kanali za prijave in minimalni standardi za zaščito prijaviteljev

Dejan Jasnič, 1.12.2020

Gospodarski razvoj

Dejan Jasnič, Podjetje in delo, 6-7/2020Povzetek: Prispevek obravnava določila Direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, in sicer tista določila, ki se nanašajo na vzpostavitev notranjih kanalov za prijave, pogoje za zaščito prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi in zaščitne ukrepe. Zahtevana vzpostavitev notranjih kanalov za prijave v zasebnem in javnem sektorju je dobrodošla spodbuda na področju skladnosti in integritete poslovanja v evropskem prostoru. V prispevku je predstavljeno, kateri pravni subjekti so dolžni vzpostaviti notranje kanale, komu morajo biti ti dostopni, kakšne so zahteve glede varovanja zaupnosti in omogočanja anonimnih prijav, katere postopke je treba opredeliti ter katere povratne informacije je treba podati prijavitelju in v kakšnih rokih. Posebna pozornost je namenjena določilom, ki opredeljujejo pogoje za zaščito prijaviteljev. Povračilni ukrepi se v praksi pojavljajo v mnogo oblikah in pomenijo veliko tveganje za vsakega prijavitelja. Direktiva na široko opredeljuje osebno področje njene uporabe, opozarja na pomen ustrezne informiranosti javnosti o postopkih in njihovih pravicah ter z obrnjenim dokaznim bremenom upošteva šibkejšo pozicijo prijavitelja glede dokazovanja povračilnih ukrepov. Za učinkovito zaščito prijaviteljev bi bilo nujno potrebno, da se v nacionalnih zakonodajah opredelijo pogoji, ki bodo za prijavitelje ugodnejši z vidika njihove obravnave in pravic do zaščite. Po direktivi je namreč letvica postavljena precej visoko, s čimer je zaščita zagotovljena dokaj ozkemu krogu prijaviteljev, iz katerega niso izključeni le zlonamerni prijavitelji. Breme dokazovanja izpolnjevanja zahtevanih pogojev bo za marsikaterega potencialnega prijavitelja pomenilo preveliko tveganje. Ključne besede: prijavitelji, žvižgaštvo, dobrovernost prijaviteljev, zaščita prijaviteljev, povračilni ukrepi, Direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije Title: Internal Reporting Channels and Minimal Standards for th
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2020(29)
> December(29)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČD Đ EF GHIJ K LMNOP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov