Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Podatki o nepremičninah v javnih evidencah kot podlaga za njihovo obdavčitev - Evidentiranje in obdavčitev stavbnih zemljišč

Leon Kobetič, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Leon Kobetič, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava stavbna zemljišča z vidika evidentiranja in obdavčenja, pri tem pa posebej opozarja na odsotnost celovitega urejanja problematike stavbnih zemljišč. Analiziran je sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in predlagane rešitve za razvoj sistema nadomestila v prehodnem obdobju. Predstavljen je problem nedefiniranosti pojma zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča in argumentirana neustrezna odprava instituta gradbene parcele. Predlagana je vzpostavitev nove evidence stavbnih zemljišč s členitvijo na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, s podatkom o razvojni stopnji stavbnega zemljišča. Kot celovita rešitev pa je predlagana uvedba sistema načrtovanja in upravljanja stavbnih zemljišč kot posebne kategorije zemljišč, ki so s človekovim bivanjem in dejavnostmi najbolj povezana.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Zaščita tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji - Bilateralni investicijski sporazumi v kontekstu prava EU

Fatur Andrej, Peček Katja, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrej Fatur, Katja Peček, Podjetje in delo, 6-7/2014Z Lizbonsko pogodbo so tuje neposredne investicije postale izključna pristojnost EU. S tem je EU edina dobila pristojnost sklepati bilateralne investicijske sporazume. Na tem področju se je poleg Evropske komisije okrepila tudi vloga Evropskega parlamenta. Odpira pa se vprašanje, kakšna bo usoda obstoječih investicijskih sporazumov, tistih, sklenjenih med državo članico in tretjo državo, ter tistih, sklenjenih med samimi državami članicami. Za bilateralne investicijske sporazume, ki so sklenjeni med državo članico in tretjo državo, tako imenovane extra-EU BIS, velja prehodni režim, ki ga je uvedla Uredba EU št. 1291/2012. Prenos tujih direktnih investicij v izključno pristojnost EU odpira kompleksna vprašanja odnosa med dvema samostojnima pravnima sistemoma, pravom EU in mednarodnim javim pravom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Ukrepi finančnega prestrukturiranja

Nina Plavšak, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 6-7/2014Ukrep finančnega prestrukturiranja je vsak ukrep, katerega izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Prispevek analizira posamezne vrste ukrepov prestrukturiranja terjatev (obligacijskega prestrukturiranja in prestrukturiranja s konverzijo terjatev v delnice), ki se lahko izvedejo v postopku prisilne poravnave.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

"Dobro" razdolževanje podjetij v Sloveniji po začetku sanacije bank

Marko Simoneti, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marko Simoneti, Podjetje in delo, 6-7/2014V širšem kontekstu sanacije bank in naraščajočega javnega dolga v Sloveniji članek predstavlja predloge za začetek "dobrega" razdolževanja podjetij, ki bi omejilo negativne posledice na gospodarsko rast. Predstavljene so razlike med posojanjem na podlagi premoženja in denarnega toka. Prikazano je, da veliki problematični dolžniki v bančnih bilancah niso nujno pomembni tudi za gospodarsko okrevanje in da prezadolžena podjetja dolgujejo velik del svojih obveznosti tudi nebančnim upnikom. Pri razdolževanju velikega števila podjetij s poslovnim potencialom bo zato treba uporabiti različne pristope, večina zadev pa bo dogovorjena med lastniki in aktivnimi upniki mimo sodišč. Članek podrobno analizira tudi možnosti za širšo uporabo konverzije dolgov v kapital in za ločitev zdravega poslovnega dela podjetja, pri katerem se upniki poplačajo iz denarnega toka, od špekulativnega naložbenega dela podjetja, pri katerem se upniki poplačajo iz prodaje premoženja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Dokončnost mednarodnih investicijskih arbitražnih odločb

Vasilka Sancin, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Vasilka Sancin, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek se ukvarja z vprašanjem dokončnosti odločb arbitražnih tribunalov v investicijskih sporih, s posebnim poudarkom na arbitražah med investitorjem in državo pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID). Te naj bi bile namreč "avtomatično" izvršljive, če gre za odločbe o denarnih obveznostih, kot da bi šlo za pravnomočne sodbe domačih sodišč. Natančen pregled relevantnih določb Konvencije ICSID pa pokaže, da so mogoče tudi drugačne razlage, ki glede na končni učinek niso nepomembne in zato zaslužijo posebno obravnavo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID) in Republika Slovenija

Andrej Svetličič, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrej Svetličič, Podjetje in delo, 6-7/20141. Uvod 2. Pristojnost ICSID in dvostranski sporazumi o spodbujanju in zaščiti naložb 3. Notranjepravne podlage in postopki v zvezi z arbitražo ICSID 4. Sklep Povzetek Slovenija je del globalnega gospodarstva in tako so se nekateri tuji vlagatelji odločili vlagati v njej, pa tudi slovenski
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Načrt finančnega prestrukturiranja

Nina Plavšak, 1.10.2014

Civilni sodni postopki

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 6-7/2014Načrt finančnega prestrukturiranja mora vključevati opis vseh načrtovanih ukrepov finančnega prestrukturiranja in oceno njihovih učinkov za zagotovitev dolžnikove dolgoročne plačilne sposobnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Zastoji pravdnega postopka zaradi razlogov na strani pravne osebe

Gregor Klun, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Klun, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava vprašanja v zvezi z zastoji (prekinitvijo) pravdnega postopka, ki so povezani z razlogi na strani pravne osebe. Tematika krepko presega relativno skopo ureditev v sedemnajstem poglavju Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je povezana z nekaterimi temeljnimi instituti materialnega in procesnega prava. Avtor skuša ta vprašanja strnjeno predstaviti in ponekod opozoriti na dileme, na katere obstoječa ureditev ne daje (jasnega) odgovora.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Položaj prokurista v pravdnem postopku

Aleš Galič, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2014Zakon o gospodarskih družbah prokuristu z določitvijo pogoja, da mora iti za dejanja v okviru pravne sposobnosti, daje pravico opravljati pravna dejanja le na materialnopravnem področju. Izključuje - brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika - procesna dejanja (vložitev tožbe ali pravnega sredstva, podelitev pooblastila za pravdo). Na opravo procesnih dejanj se namreč nanaša sposobnost biti stranka, ki je procesna ustreznica pravni sposobnosti materialnega prava. Sodna praksa Vrhovnega sodišča je neenotna, kar ruši predvidljivost, pravno varnosti in enakost pred zakonom. Trenutna ureditev je slaba. Zakonodajalec naj čimprej intervenira. Po vzoru relevantnih tujih ureditev (nemške, avstrijske, hrvaške) naj zagotovi, da bo imel prokurist po zakonu pooblastilo tudi za opravo procesnih dejanj.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Davek na nepremičnine in lokalna samouprava

Rajko Pirnat, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor obravnava zahteve, ki jih glede nove ureditve davka na nepremičnine postavljajo zakonodajalcu določbe Ustave o lokalni samoupravi. Pri tem izhaja iz ugotovitev Ustavnega sodišča glede neskladnosti nekaterih določb sicer razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine zaradi neskladnosti s 140. in 142. členom Ustave. Sodišče je zlasti poudarilo, da mora ta davek večinsko pripadati občinam in da mora zakon omogočiti tolikšna pooblastila občin glede urejanja tega davka, da občine lahko zagotovijo financiranje svojih nalog z lastnimi viri (kar vključuje ta davek) in da lahko tudi z njim uveljavljajo občinske politike. Na podlagi tega avtor oblikuje več predlogov glede prihodnje zakonske ureditve davka na nepremičnine, za katerega predlaga, da v celoti pripada občini in da ima občina široko avtonomijo glede njegovega urejanja, hkrati pa navaja tudi meje in pogoje tega urejanja, ki jih mora določiti zakon.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Davek na nepremičnine: osnovne značilnosti, nekateri razlogi za sprejetje in proti njemu ter temeljni elementi za prihodnjo ureditev

Jernej Podlipnik, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava letno obdavčitev nepremičnin, ki jo mora Republika Slovenija bodisi reformirati ali pa trenutno zakonodajo razveljaviti in lokalnim skupnostim zagotoviti drugačen lastni in neodvisni vir financiranja. Avtor pojasni nekatere osnovne značilnosti letnih davkov na nepremičnine, razloge za njihovo uvedbo in proti njej ter obravnava bistvene osnovne elemente letnega davka na nepremičnine, ki jih mora zakonodajalec urediti (predmet obdavčitve, davčna osnova, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve in olajšave ter ali naj bo letni davek na nepremičnine državni ali lokalni davek). Avtor sklene, da glavni razlog za morebitno reformo letnega nepremičninskega davka v Sloveniji ne bi smel biti pridobitev dodatnih proračunskih prejemkov, ampak enakomerna razporeditev davčnega bremena med zavezanci.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Postopek za odmero davka in pravna sredstva

Erik Kerševan, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2014Odločitev Ustavnega sodišča v primeru zdaj razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine pomeni končni prelom s pretirano razširjenim prepričanjem, da pravo Vlade in Državnega zbora pri široki diskreciji načrtovanja in pobiranja davkov ne more omejevati ne z vidika temeljnih načel ne z vidika sistemskih pravil in zahtev glede odločanja o pravnem položaju posameznikov in pravnih oseb. Napake pristojnih organov, tudi na primer odstopanje določitve davčne osnove od resnične vrednosti posamezne nepremičnine, ob odsotnosti ustreznih procesnih rešitev, ki zagotavljajo pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave ter učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, lahko privedejo do resnega ogrožanja ustavne dopustnosti davčnega poseganja v lastninsko pravico, kar se ne sme več ponoviti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom

Nina Betetto, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Betetto, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek se ukvarja s pojmom gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna ali objektivna merila ali pa kombinacija enih in drugih. Prikazane so dileme in rešitve sodne prakse s tega področja. Obravnavano je tudi vprašanje objektivne kumulacije v gospodarskem sporu in vprašanje, kakšne posledice ima vodenje postopka po napačnih postopkovnih pravilih v revizijskem postopku. Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih, ki je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišča, je potrebna že zato, da bi lahko opredelili zadeve, ki jih rešujejo sodnik, senat ali oddelek, specializiran za reševanje gospodarskih sporov. Ker so se postopkovna pravila v rednem pravdnem postopku in gospodarskih sporih močno približala, pa je utemeljen pomislek, ali so še podani utemeljeni razlogi za obstoj posebnih postopkovnih pravil v gospodarskih sporih.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Manjšinske pravice, povezane s skupščino delniške družbe

Saša Prelič, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 6-7/20141. Uvod 2. Funkcionalni pomen manjšinskih pravic 3 Nekateri specifični primeri 3.1. Sklic skupščine 3.1.1. Razlogi 3.1.2. Upravičenci 3.1.3. Manjšinska pravica 3.1.4. Utemeljena zavrnitev manjšinske zahteve 3.2. Imenovanje posebnega revizorja 3.2.1. Normativni namen 3.2.2. Im
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Dopustnost posojil in finančne pomoči med družbeniki, delničarji in njihovo gospodarsko družbo

Peter Podgorelec, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor obravnava posojila med družbo in njenimi družbeniki oziroma delničarji. Posojila družbi in zavarovanja so v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) posebej urejena (498., 499. člen in četrti odstavek 227. člena - tako imenovana kapitalska posojila). Posojila družbe družbenikom (up-stream) pa je treba presojati z vidika splošnih pravil o ohranjanju kapitala. Enako velja za zavarovanja za posojila tretjih oseb, na primer bank. Nekatere posebnosti veljajo v koncernskih družbah in v d. o. o., če je posojilo dano v breme nevezanega premoženja. Prepoved iz 248. člena ZGD-1 se nanaša tudi na primere naknadne finančne pomoči.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Notarske listine pri poslovanju in organiziranju gospodarskih družb

Bojan Podgoršek, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Bojan Podgoršek, Podjetje in delo, 6-7/2014Zakon o gospodarskih družbah v 10.a členu predpisuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi postati ustanovitelj ali družbenik gospodarske družbe, 38.a člen ZGD-1 pa ureja odpravo nasprotja interesov med družbo in njenimi zastopniki ali nadzorniki. Prispevek govori o nalogah notarjev pri preverjanju navedenih pogojev in pri odpravljanju nasprotja interesov. Poleg tega obravnava nekatera aktualna vprašanja glede notarjevih nalog in pristojnosti na zasedanju skupščine delniške družbe, posebej protokoliranje vprašanj delničarjev na skupščini. Notarski zapisnik vsebuje le pravno pomembna dejstva, ki jih je treba izkazati v sodnih postopkih, in ne celotne vsebine navedb posameznih udeležencev. Notar v dvomljivih primerih ne odkloni sestave notarskega zapisnika, ampak poskrbi za zavarovanje dejstev, ki bodo pozneje pomagala sodišču pri odločanju.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Moralno razumevanje prava

Marijan Pavčnik, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2014Temeljni vsebinski okvir, na katerega smo vezani, so temeljne človekove pravice, ki so ustavno določene. Temeljne pravice se tudi spreminjajo in razvijajo, a imajo kot izročilo politične in pravne kulture tako trdno pomensko jedro, da o njem dvomi zgolj "namerna skepsa" (G. Radbruch). V vrednotno pluralnih družbah so moralne vrednote, ki jih izražajo temeljne človekove pravice, najbolj trden moralni temelj prava. - Nujni spremljevalec moralnega razumevanja prava je tudi moralna kritika prava. Tovrstna kritika za oblast pogosto ni prijetna, a se ji ni mogoče izogniti, če hočemo biti odgovorni do narave, družbe in prihodnjih rodov. Pravnik, ki ga vse to ne zanima in se oklepa zgolj črke zakona, deluje okostenelo in ne bogati življenja, ki mu je pravo namenjeno. Pravna misel naj ima, bi rekla Smoletova Antigona, vselej tudi svoj smisel.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Ali se izvedenec lahko moti

Alenka Sever, 1.10.2014

Civilni sodni postopki

Alenka Sever, Podjetje in delo, 6-7/2014Izvedensko delo je izjemno odgovorno, zato so napake, ki jih izvedenec/izvedenka naredi, ne le neprijetne, ampak imajo lahko daljnosežne posledice. Avtorica je povzela del mednarodnih priporočil, ki so si podobna v teh smernicah: (1) izvedenec mora identificirati izvedenski problem; (2) upoštevanje razlik med kliničnim pregledom in pregledom v procesu izdelave izvedenskega mnenja; (3) uporaba več različnih virov informacij; (4) uporaba znanstveno podprtih psihodiagnostičnih postopkov z ustreznimi psihometričnimi karakteristikami; (5) potreba po samoomejevanju izvedenca. Avtorica opozarja na posebno občutljiva področja - izvedenstvo v primeru predšolskih otrok, oseb z blago travmatsko poškodbo možganov in zlasti na zahtevnost izvedenstva v primeru nasilnih dejanj.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

O nekaterih problemih izvedenstva s področja nevroznanosti v kazenskem pravu

Miha Hafner, 1.10.2014

Kazenski postopek

Miha Hafner, Podjetje in delo, 6-7/2014Izvedenska mnenja s področja sodobne nevroznanosti se v svetu vse pogosteje pojavljajo v kazenskih postopkih. Različne raziskave so pokazale, da ima sklicevanje na nevroznanost v kazenskih sojenjih velik vpliv na končne odločitve sodišč. Vendar je s pravno kvalifikacijo posledic zatrjevanih možganskih patologij veliko nejasnosti in težav. Sodišča so tako še precej zadržana do odločitev, pri katerih bi argumenti nevroznanosti vplivali na presojo kazenske odgovornosti posameznikov, namesto tega dokaze s področja nevroznanosti raje uporabijo kot olajševalne okoliščine pri določanju kazenskih sankcij. Vedno bolj v kazensko pravo prodirajo tudi ideje o uporabi metod možganskega preslikavanja v namene prepoznavanja zavajanja pri procesnih udeležencih. V ameriški in indijski sodni praksi pa se že pojavljajo tako imenovani možganski prstni odtisi, tehnologija, ki naj bi bila v možganih zaslišancev sposobna razkriti njihove spominske sledi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

(A)moralnost pravnikov v politiki

Marko Pavliha, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2014Politična (a)moralnost pravnikov se kaže na več načinov, saj so pravniki lahko politiki v zakonodajni ali izvršni oblasti, funkcionarji v pravosodju, uslužbenci v državnih organih in strankah, oportunistični pozerji in lukrativni svetovalci politikom, pasivni tolerantneži pravnih in etičnih zlorab ali osamljeni borci za pravico, ki jih žene civilni pogum. Družbeno breme nosijo tudi odvetniki, notarji, pravniki v gospodarstvu in učitelji prava. Avtor navaja konkretne primere amoralnosti v slovenski politiki, ki so (ne)posredno povezani s pravniki, analizira poglavitne vzroke za družbeno (j)etičnost in predlaga terapijo, katere bistvo je celostna pedagogika.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Družba, morala in vrednote: pogled ekonomista

Tine Stanovnik, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Tine Stanovnik, Podjetje in delo, 6-7/2014V prispevku pojasnjujem, kako na moralna načela in vrednote gledajo ekonomisti. Tisti ekonomisti, ki so zagovorniki pomena bolj normativnega urejanja trga in omejevanja tržnega mehanizma, štejejo moralna načela za nepogrešljiv sestavni del urejenega delovanja države. Ekonomisti, ki nasprotujejo omejitvam, ki jih države postavljajo prostemu delovanju trga, ker naj bi se s tem zmanjšala učinkovitost gospodarstva, pa na moralna načela ne gledajo normativno, temveč skozi optiko pozitivistične ekonomike.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Vpliv izvedenca na izid postopka

Katja Šugman Stubbs, 1.10.2014

Civilni sodni postopki

Katja Šugman-Stubbs, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek opozarja na pomembnost dobrega razločevanja med pristojnostma sodnika in izvedenca v sodnih postopkih. Vedno pogosteje se namreč dogaja, da se sodnik močno opre na izvedensko mnenje. Za to je več razlogov: bodisi sodnik slabo opravlja svoje delo in prehitro odredi izvedenca, pogosto pa je razlog tudi v tem, da zaradi napredka sodobnih tehnologij in drugih znanosti sodnik preprosto ne more več razumeti izvedenčevih ugotovitev in spoznanj. Znanost nosi aureolo neizpodbitne in objektivne resnice, pri tem pa se sodnik včasih težko znajde. Avtorica opozarja, da imajo sodniki dolžnost, da kritično pretresejo vse elemente izvedenskega dela: od načina pridobivanja podatkov, uporabe metode do predstavitve ugotovitev. Samo tako lahko sodnik prevzame odgovornost za izid zadeve.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Vpliv Slovenskega državnega holdinga na korporacijsko upravljanje v Sloveniji

Borut Bratina, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor predstavlja novosti na področju korporacijskega upravljanja družb v državni lasti, ki jih prinaša ZSDH-1. Osrednji del je namenjen predstavitvi Smernic OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in upoštevanju teh smernic v Sloveniji ter primerjavi Slovenskega državnega holdinga (SDH) z nekdanjo Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Vsebina PID št.6-7/2014

Avtor ni naveden, 1.10.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2014ALI ZAUPATI IZVEDENCEM stran 895 Katja Šugman Stubbs Vpliv izvedenca na izid postopka Expert Witness's Impact on the Outcome of Legal Proceedings ALI ZAUPATI IZVEDENCEM stran 905 Matjaž Ambrož Problem vzročnosti
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Procesna vprašanja glede tožb po Zakonu o gospodarskih družbah

Mile Dolenc, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mile Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/2014Članek se ukvarja s številnimi procesnimi vprašanji, ki nastajajo ob nastopanju gospodarskih družb v pravdnem postopku. Avtor še zlasti analizira vprašanja pravne in pravdne sposobnosti ter procesne legitimacije. Ukvarja se tudi s procesnimi vprašanji, ki nastajajo pred vpisom gospodarske družbe v sodni register in po njenem izbrisu. Na podlagi primerjave z nemškim pravom ugotavlja številne razlike kljub enakosti ali podobnosti pravne ureditve.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2014(38)
> Oktober(38)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I JK LM NOP QR S Š TUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov