Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pravice in dolžnosti odvetnika v razmerju do njegovih strank in do družbene skupnosti

Rok Čeferin, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Rok Čeferin, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor v prispevku analizira sodno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice in na tej podlagi ugotavlja, kakšne dolžnosti imajo odvetniki pri opravljanju svojega dela v razmerju do svojih strank in družbene skupnosti. Pri opravljanju odvetniškega dela morajo odvetniki na zahtevo svoje stranke zanjo vložiti vsako pravno sredstvo, ki lahko pripomore k izboljšanju njenega pravnega položaja, pa čeprav bi z vložitvijo takega pravnega sredstva stranka zlorabila svoje procesne pravice. Če odvetnik ravna na opisani način, je njegovo ravnanje ne le v strankinem, temveč tudi v javnem interesu.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pogled (ustavnega) sodnika

Jan Zobec, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Podjetje in delo, 6-7/2014Ustavnost kot moderna pravna kultura bistveno spreminja tradicionalne poglede na razmerje med pravom in moralo. Koncept kapilarne ustavnosti z vsemi orodji, ki naj bi zagotavljala njeno praktično učinkovitost, daje občutek, da se anomalije in zlorabe prava, ki so se dogajale v totalitarizmih prejšnjega stoletja, ne morejo ponoviti. Vendar stvarnost prepričuje, da je pravni okvir samo formalni pogoj moralno-etične učinkovitosti prava. Na koncu je vse odvisno od osebnih lastnosti in integritete tistih, ki jim je zaupana praktična uveljavitev ustavnosti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

(A)moralnost pravnikov v politiki

Marko Pavliha, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Marko Pavliha, Podjetje in delo, 6-7/2014Politična (a)moralnost pravnikov se kaže na več načinov, saj so pravniki lahko politiki v zakonodajni ali izvršni oblasti, funkcionarji v pravosodju, uslužbenci v državnih organih in strankah, oportunistični pozerji in lukrativni svetovalci politikom, pasivni tolerantneži pravnih in etičnih zlorab ali osamljeni borci za pravico, ki jih žene civilni pogum. Družbeno breme nosijo tudi odvetniki, notarji, pravniki v gospodarstvu in učitelji prava. Avtor navaja konkretne primere amoralnosti v slovenski politiki, ki so (ne)posredno povezani s pravniki, analizira poglavitne vzroke za družbeno (j)etičnost in predlaga terapijo, katere bistvo je celostna pedagogika.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Moralno razumevanje prava

Marijan Pavčnik, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Podjetje in delo, 6-7/2014Temeljni vsebinski okvir, na katerega smo vezani, so temeljne človekove pravice, ki so ustavno določene. Temeljne pravice se tudi spreminjajo in razvijajo, a imajo kot izročilo politične in pravne kulture tako trdno pomensko jedro, da o njem dvomi zgolj "namerna skepsa" (G. Radbruch). V vrednotno pluralnih družbah so moralne vrednote, ki jih izražajo temeljne človekove pravice, najbolj trden moralni temelj prava. - Nujni spremljevalec moralnega razumevanja prava je tudi moralna kritika prava. Tovrstna kritika za oblast pogosto ni prijetna, a se ji ni mogoče izogniti, če hočemo biti odgovorni do narave, družbe in prihodnjih rodov. Pravnik, ki ga vse to ne zanima in se oklepa zgolj črke zakona, deluje okostenelo in ne bogati življenja, ki mu je pravo namenjeno. Pravna misel naj ima, bi rekla Smoletova Antigona, vselej tudi svoj smisel.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Družba, morala in vrednote: pogled ekonomista

Tine Stanovnik, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Tine Stanovnik, Podjetje in delo, 6-7/2014V prispevku pojasnjujem, kako na moralna načela in vrednote gledajo ekonomisti. Tisti ekonomisti, ki so zagovorniki pomena bolj normativnega urejanja trga in omejevanja tržnega mehanizma, štejejo moralna načela za nepogrešljiv sestavni del urejenega delovanja države. Ekonomisti, ki nasprotujejo omejitvam, ki jih države postavljajo prostemu delovanju trga, ker naj bi se s tem zmanjšala učinkovitost gospodarstva, pa na moralna načela ne gledajo normativno, temveč skozi optiko pozitivistične ekonomike.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Kje so meje lobiranja

Ciril Ribičič, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Ciril Ribičič, Podjetje in delo, 6-7/2014Prvi del prispevka se loteva stanja glede korupcije v Sloveniji in opozarja na potrebo po krepitvi KPK in dopolnitvi zakonodaje, ki ureja njen položaj in pristojnosti, pa tudi na potrebo po učinkovitejšem varstvu človekovih pravic prizadetih in nadzoru nad delom KPK. V drugem delu je obravnavano koruptivno lobiranje na treh področjih: na področju dimnikarske dejavnosti je prikazano tako s korupcijskimi tveganji obremenjeno vplivanje koncesionarjev na oblastno odločanje kot pozitivne aktivnosti civilnodružbenih gibanj, ki so jih ustanovili nezadovoljni uporabniki dimnikarskih storitev; prikazan je razvoj pravil in omejitev na področju lobiranja v Evropskem parlamentu, ki so se uveljavile kot odgovor na korupcijske afere in škandale; ter analizirana korupcijska tveganja pri nastanku in delovanju ene od slovenskih političnih strank. V prvem delu je podana splošna slika korupcijskih tveganj v Sloveniji, drugi del pa je namenjen konkretnim pojavnim oblikam koruptivnega lobiranja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Spletna sovražna beseda in (ne)moč prava

Nataša Pirc Musar, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Nataša Pirc-Musar, Podjetje in delo, 6-7/2014Sovražna beseda, ki je širši pojem od sovražnega govora, se je še posebej razširila na svetovnem spletu, v klepetalnicah družabnih omrežij ter na novičarskih straneh. Tam je občutka odgovornosti za izrečene besede bistveno manj, klepet je v številnih spletnih skupnostih vse bolj agresiven. Kakšno je varstvo pravic posameznika v takšnih primerih, predvsem zaradi težav, ki jih ima žrtev z identifikacijo tistega, ki žali? Ali je res edini ukrep večji nadzor nad vsebino interneta? Zaradi vse večjih teženj po regulaciji interneta in poskusov ukinitve internetne anonimnosti je na udaru tudi pravica do svobode izražanja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

O nekaterih problemih izvedenstva s področja nevroznanosti v kazenskem pravu

Miha Hafner, 1.10.2014

Kazenski postopek

Miha Hafner, Podjetje in delo, 6-7/2014Izvedenska mnenja s področja sodobne nevroznanosti se v svetu vse pogosteje pojavljajo v kazenskih postopkih. Različne raziskave so pokazale, da ima sklicevanje na nevroznanost v kazenskih sojenjih velik vpliv na končne odločitve sodišč. Vendar je s pravno kvalifikacijo posledic zatrjevanih možganskih patologij veliko nejasnosti in težav. Sodišča so tako še precej zadržana do odločitev, pri katerih bi argumenti nevroznanosti vplivali na presojo kazenske odgovornosti posameznikov, namesto tega dokaze s področja nevroznanosti raje uporabijo kot olajševalne okoliščine pri določanju kazenskih sankcij. Vedno bolj v kazensko pravo prodirajo tudi ideje o uporabi metod možganskega preslikavanja v namene prepoznavanja zavajanja pri procesnih udeležencih. V ameriški in indijski sodni praksi pa se že pojavljajo tako imenovani možganski prstni odtisi, tehnologija, ki naj bi bila v možganih zaslišancev sposobna razkriti njihove spominske sledi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pomen vključujoče družbe pri urejanju in nadzoru lobiranja

Bećir Kečanović, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Bećir Kečanović, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava lobiranje kot pridobitev demokracije, ki omogoča, da lahko posamični interesi tekmujejo za različne oblike sobivanja. V zvezi s pomenom vključujoče družbe pa ugotavlja potrebo, da se čezmerna moč političnih elit in lobijev obrzda tudi z večjo vlogo civilnega sektorja in nepridobitnih storitev lobiranja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Vsebina PID št.6-7/2014

Avtor ni naveden, 1.10.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 6-7/2014ALI ZAUPATI IZVEDENCEM stran 895 Katja Šugman Stubbs Vpliv izvedenca na izid postopka Expert Witness's Impact on the Outcome of Legal Proceedings ALI ZAUPATI IZVEDENCEM stran 905 Matjaž Ambrož Problem vzročnosti
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Razvoj zakonskega urejanja lobiranja v Sloveniji kot dopolnitev demokracije

Albin Igličar, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Albin Igličar, Podjetje in delo, 6-7/2014V Sloveniji so se prve lobistične organizacije pojavile v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Leta 1994 je bila v okviru Društva za odnose z javnostmi ustanovljena sekcija lobistov, ki je tudi sprejela poseben etični kodeks. Po naročilu Državnega zbora je bil pripravljen osnutek Zakona o lobiranju, ob upoštevanju primerjalnih študij v državah z razvito lobistično kulturo in tradicijo. Skupina poslancev je osnutek zakona leta 1998 predlagala v sprejem, vendar zakonodajni postopek ni bil končan. Ob nadaljnjih pojavih lobiranja ter ob upoštevanju prakse in kulture v tej dejavnosti je bila vsebina zakonskega osnutka delno povzeta v leta 2010 sprejetem Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je veljavni zakonski okvir urejanja lobiranja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Lobiranje v praksi - legalizirana korupcija?

Cigler Mihael, Dreven Simon, 1.10.2014

Pravoznanstvo

Mihael Cigler, Simon Dreven, Podjetje in delo, 6-7/2014V javnosti pogosto prevladuje predstava, da so lobisti nekakšni paraziti in kriminalci, lobiranje pa ni nič drugega kot legalizirana korupcija. Takšna predstava, pa čeprav povezana z nekaterimi posameznimi primeri iz preteklosti, je danes večinoma zmotna in ne odseva realnega stanja. Lobiranje je namreč pravno urejena, zakonita in sprejemljiva dejavnost, ki je zaradi svoje narave podvržena strogemu nadzoru. Zato poskušata avtorja s prepletanjem različnih vidikov razumljivo predstaviti lobiranje v praksi, se pravi to, kaj lobisti počnejo, kako in kje.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Odprta pravna vprašanja sedanje ureditve nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

Franci Gerbec, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Franci Gerbec, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor obravnava pravna vprašanja glede nadaljnje uporabe zakonskih predpisov, ki urejajo pravno podlago za veljavne občinske odloke o osnovah in merilih za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in se v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-313/13 z dne 21. marca 2014 še naprej uporabljajo, do sprejetja novega sistema obdavčitve nepremičnin. Pri tem povzema ključne ugotovitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije glede ocene ustavnosti in zakonitosti številnih občinskih odlokov, ki urejajo odmero nadomestila, in jih primerja z odloki 39 največjih slovenskih občin na podlagi lastne analize vsebine teh odlokov. Avtor na koncu prispevka predlaga nekatera možna izhodišča za morebitne spremembe in dopolnitve veljavne zakonodaje s tega področja, če ne bo kmalu sprejet nov sistem obdavčitve nepremičnin, saj so številni odloki neskladni s sprejetimi ugotovitvami in odločitvami Ustavnega sodišča Republike Slovenije oziroma z Ustavo Republike Slovenije ter zakoni s tega področja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

"Dobro" razdolževanje podjetij v Sloveniji po začetku sanacije bank

Marko Simoneti, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marko Simoneti, Podjetje in delo, 6-7/2014V širšem kontekstu sanacije bank in naraščajočega javnega dolga v Sloveniji članek predstavlja predloge za začetek "dobrega" razdolževanja podjetij, ki bi omejilo negativne posledice na gospodarsko rast. Predstavljene so razlike med posojanjem na podlagi premoženja in denarnega toka. Prikazano je, da veliki problematični dolžniki v bančnih bilancah niso nujno pomembni tudi za gospodarsko okrevanje in da prezadolžena podjetja dolgujejo velik del svojih obveznosti tudi nebančnim upnikom. Pri razdolževanju velikega števila podjetij s poslovnim potencialom bo zato treba uporabiti različne pristope, večina zadev pa bo dogovorjena med lastniki in aktivnimi upniki mimo sodišč. Članek podrobno analizira tudi možnosti za širšo uporabo konverzije dolgov v kapital in za ločitev zdravega poslovnega dela podjetja, pri katerem se upniki poplačajo iz denarnega toka, od špekulativnega naložbenega dela podjetja, pri katerem se upniki poplačajo iz prodaje premoženja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Podatki o nepremičninah v javnih evidencah kot podlaga za njihovo obdavčitev - Evidentiranje in obdavčitev stavbnih zemljišč

Leon Kobetič, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Leon Kobetič, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava stavbna zemljišča z vidika evidentiranja in obdavčenja, pri tem pa posebej opozarja na odsotnost celovitega urejanja problematike stavbnih zemljišč. Analiziran je sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in predlagane rešitve za razvoj sistema nadomestila v prehodnem obdobju. Predstavljen je problem nedefiniranosti pojma zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča in argumentirana neustrezna odprava instituta gradbene parcele. Predlagana je vzpostavitev nove evidence stavbnih zemljišč s členitvijo na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, s podatkom o razvojni stopnji stavbnega zemljišča. Kot celovita rešitev pa je predlagana uvedba sistema načrtovanja in upravljanja stavbnih zemljišč kot posebne kategorije zemljišč, ki so s človekovim bivanjem in dejavnostmi najbolj povezana.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Ukrepi finančnega prestrukturiranja

Nina Plavšak, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 6-7/2014Ukrep finančnega prestrukturiranja je vsak ukrep, katerega izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Prispevek analizira posamezne vrste ukrepov prestrukturiranja terjatev (obligacijskega prestrukturiranja in prestrukturiranja s konverzijo terjatev v delnice), ki se lahko izvedejo v postopku prisilne poravnave.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Dokončnost mednarodnih investicijskih arbitražnih odločb

Vasilka Sancin, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Vasilka Sancin, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek se ukvarja z vprašanjem dokončnosti odločb arbitražnih tribunalov v investicijskih sporih, s posebnim poudarkom na arbitražah med investitorjem in državo pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID). Te naj bi bile namreč "avtomatično" izvršljive, če gre za odločbe o denarnih obveznostih, kot da bi šlo za pravnomočne sodbe domačih sodišč. Natančen pregled relevantnih določb Konvencije ICSID pa pokaže, da so mogoče tudi drugačne razlage, ki glede na končni učinek niso nepomembne in zato zaslužijo posebno obravnavo.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Zaščita tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji - Bilateralni investicijski sporazumi v kontekstu prava EU

Fatur Andrej, Peček Katja, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrej Fatur, Katja Peček, Podjetje in delo, 6-7/2014Z Lizbonsko pogodbo so tuje neposredne investicije postale izključna pristojnost EU. S tem je EU edina dobila pristojnost sklepati bilateralne investicijske sporazume. Na tem področju se je poleg Evropske komisije okrepila tudi vloga Evropskega parlamenta. Odpira pa se vprašanje, kakšna bo usoda obstoječih investicijskih sporazumov, tistih, sklenjenih med državo članico in tretjo državo, ter tistih, sklenjenih med samimi državami članicami. Za bilateralne investicijske sporazume, ki so sklenjeni med državo članico in tretjo državo, tako imenovane extra-EU BIS, velja prehodni režim, ki ga je uvedla Uredba EU št. 1291/2012. Prenos tujih direktnih investicij v izključno pristojnost EU odpira kompleksna vprašanja odnosa med dvema samostojnima pravnima sistemoma, pravom EU in mednarodnim javim pravom.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Davek na nepremičnine: osnovne značilnosti, nekateri razlogi za sprejetje in proti njemu ter temeljni elementi za prihodnjo ureditev

Jernej Podlipnik, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava letno obdavčitev nepremičnin, ki jo mora Republika Slovenija bodisi reformirati ali pa trenutno zakonodajo razveljaviti in lokalnim skupnostim zagotoviti drugačen lastni in neodvisni vir financiranja. Avtor pojasni nekatere osnovne značilnosti letnih davkov na nepremičnine, razloge za njihovo uvedbo in proti njej ter obravnava bistvene osnovne elemente letnega davka na nepremičnine, ki jih mora zakonodajalec urediti (predmet obdavčitve, davčna osnova, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve in olajšave ter ali naj bo letni davek na nepremičnine državni ali lokalni davek). Avtor sklene, da glavni razlog za morebitno reformo letnega nepremičninskega davka v Sloveniji ne bi smel biti pridobitev dodatnih proračunskih prejemkov, ampak enakomerna razporeditev davčnega bremena med zavezanci.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Davek na nepremičnine in lokalna samouprava

Rajko Pirnat, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor obravnava zahteve, ki jih glede nove ureditve davka na nepremičnine postavljajo zakonodajalcu določbe Ustave o lokalni samoupravi. Pri tem izhaja iz ugotovitev Ustavnega sodišča glede neskladnosti nekaterih določb sicer razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine zaradi neskladnosti s 140. in 142. členom Ustave. Sodišče je zlasti poudarilo, da mora ta davek večinsko pripadati občinam in da mora zakon omogočiti tolikšna pooblastila občin glede urejanja tega davka, da občine lahko zagotovijo financiranje svojih nalog z lastnimi viri (kar vključuje ta davek) in da lahko tudi z njim uveljavljajo občinske politike. Na podlagi tega avtor oblikuje več predlogov glede prihodnje zakonske ureditve davka na nepremičnine, za katerega predlaga, da v celoti pripada občini in da ima občina široko avtonomijo glede njegovega urejanja, hkrati pa navaja tudi meje in pogoje tega urejanja, ki jih mora določiti zakon.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Postopek za odmero davka in pravna sredstva

Erik Kerševan, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2014Odločitev Ustavnega sodišča v primeru zdaj razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine pomeni končni prelom s pretirano razširjenim prepričanjem, da pravo Vlade in Državnega zbora pri široki diskreciji načrtovanja in pobiranja davkov ne more omejevati ne z vidika temeljnih načel ne z vidika sistemskih pravil in zahtev glede odločanja o pravnem položaju posameznikov in pravnih oseb. Napake pristojnih organov, tudi na primer odstopanje določitve davčne osnove od resnične vrednosti posamezne nepremičnine, ob odsotnosti ustreznih procesnih rešitev, ki zagotavljajo pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave ter učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, lahko privedejo do resnega ogrožanja ustavne dopustnosti davčnega poseganja v lastninsko pravico, kar se ne sme več ponoviti.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Vpliv Slovenskega državnega holdinga na korporacijsko upravljanje v Sloveniji

Borut Bratina, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Borut Bratina, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor predstavlja novosti na področju korporacijskega upravljanja družb v državni lasti, ki jih prinaša ZSDH-1. Osrednji del je namenjen predstavitvi Smernic OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in upoštevanju teh smernic v Sloveniji ter primerjavi Slovenskega državnega holdinga (SDH) z nekdanjo Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN).
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Pravila stroke posamičnega in množičnega ocenjevanja nepremičnin pri nas in po svetu

Anton Kožar, 1.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Anton Kožar, Podjetje in delo, 6-7/20141. Uvod 2. Nekaj poudarkov o davčni osnovi pri odmeri davka na nepremičnine 2.1. Vrste vrednosti nepremičnin 2.2. Določitev predmeta obdavčitve in davčna osnova 2.3. Načini in metode vrednotenja nepremičnin 2.4. Katere načine in metode za izračun davčne osnove uporabljajo v svetu 3. Hierar
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Položaj prokurista v pravdnem postopku

Aleš Galič, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aleš Galič, Podjetje in delo, 6-7/2014Zakon o gospodarskih družbah prokuristu z določitvijo pogoja, da mora iti za dejanja v okviru pravne sposobnosti, daje pravico opravljati pravna dejanja le na materialnopravnem področju. Izključuje - brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika - procesna dejanja (vložitev tožbe ali pravnega sredstva, podelitev pooblastila za pravdo). Na opravo procesnih dejanj se namreč nanaša sposobnost biti stranka, ki je procesna ustreznica pravni sposobnosti materialnega prava. Sodna praksa Vrhovnega sodišča je neenotna, kar ruši predvidljivost, pravno varnosti in enakost pred zakonom. Trenutna ureditev je slaba. Zakonodajalec naj čimprej intervenira. Po vzoru relevantnih tujih ureditev (nemške, avstrijske, hrvaške) naj zagotovi, da bo imel prokurist po zakonu pooblastilo tudi za opravo procesnih dejanj.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2014⁄6-7

Procesna vprašanja glede tožb po Zakonu o gospodarskih družbah

Mile Dolenc, 1.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mile Dolenc, Podjetje in delo, 6-7/2014Članek se ukvarja s številnimi procesnimi vprašanji, ki nastajajo ob nastopanju gospodarskih družb v pravdnem postopku. Avtor še zlasti analizira vprašanja pravne in pravdne sposobnosti ter procesne legitimacije. Ukvarja se tudi s procesnimi vprašanji, ki nastajajo pred vpisom gospodarske družbe v sodni register in po njenem izbrisu. Na podlagi primerjave z nemškim pravom ugotavlja številne razlike kljub enakosti ali podobnosti pravne ureditve.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo 6-7

Leto objave

< Vsi
2014(38)
> Oktober(38)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I JK LM NOP QR S Š TUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov